Trditev o tem, da je Boris Pahor črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, je napačna in izvira iz nerazumevanja predstavljenega seznama 67 avtorjev in avtoric, ki bodo letos sodelovali na sejmu v Frankfurtu.

Na seznamu 67 avtorjev in avtoric so bili navedeni samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu. V času od začetka projekta Frankfurt 2023 je vključenih avtorjev še precej več, saj se dogodki zelo intenzivno izvajajo že vsaj od oktobra 2022. Hkrati pa smo na tiskovni konferenci povedali tudi, da seznam ni dokončen, saj bo do 17. oktobra – ko je otvoritev sejma – zaradi različnih okoliščin zagotovo še prihajalo do sprememb.

Na seznamu so torej samo živeči avtorji, ne pa vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta Frankfurt. Delo Borisa Pahorja bo tako zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov. Na lanski napovedni tiskovni konferenci na odru v Frankfurtu smo bolj izpostavili slovenske avtorje, ki so del manjšine v Avstriji ali pa ki v Avstriji ustvarjajo, in ustvarili most do častnega gostovanja Avstrije na knjižnem sejmu v Leipzigu 2023, kjer je bilo več slovenskih avtorjev vključenih v avstrijski program. Slovenci, ki so del manjšine v Italiji ali pa so del italijanske kulturne krajine, pa bodo bolj izpostavljeni na tokratnem sejmu – prav zato, ker je Italija častna gostja sejma v Frankfurtu prihodnje leto. 

Ker se zavedamo pomena Borisa Pahorja, enega najpomembnejših pričevalcev zgodovine 20. stoletja, bo v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavljeno njegovo delo Nekropola. Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega roman, napovedana za to jesen, namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo.

Javna agencija za knjigo je že pred več leti poskrbela za kakovostne izdaje ponatisov Nekropole v angleščini, španščini in francoščini. Knjigo kot protokolarno darilo smo poklonili že mnogim, na sejmu pa bomo od predstavitvah izkoristili priložnost, da ti prevodi dosežejo še več bralcev. Eden takih dogodkov bo v nedeljo dopoldne v paviljonu, kjer je predviden pogovor o slovenskih avtorjih v Trstu, tu bo Pahor eden od avtorjev v fokusu. Nikakor pa to ne bo edini dogodek, kjer bo predstavljeno delo Borisa Pahorja.

Zaradi postopkov pri oblikovanju programa in usklajevanja s frankfurtskim sejmom ter italijansko stranjo o enem vidnejših dogodku v nedeljo – prevzemu titule častne gostje – še ne smemo govoriti. A že prej sem omenila – posebna pozornost je namenjena slovenski manjšini v Italiji. Program z vsemi dogodki bo predstavljen šele septembra.

Frankfurtski sejem v sodelovanju s svetovnimi založbami sam naredi nabor knjig, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi slovenskih del iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah, hkrati pa tudi knjige o Sloveniji v tujih jezikih, ki so izšle v tujini. Po naših podatkih sta v zadnjih letih izšla le dva prevoda Pahorjevih del, in sicer Zatemnitev v italijanščini in Nekropola v češčini, oboje 2022. Upamo, da bosta oba predstavljena v paviljonu, ob njiju pa tudi povsem sveža nemška izdaja grafičnega romana Nekropola.

Slovenski založniki se lahko samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici. Prostor je seveda omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami. Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih. Tako kataloge kot vzorčne prevode smo preko kohezijskih razpisov sofinancirali v zadnjih dveh letih.

Boris Pahor tako nikakor ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa, le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več. Naša želja in namen sta, da bo ustrezno predstavljen na sejmu v Frankfurtu. Želimo si, da bo še več bralcev posegalo po njegovih delih ter razumelo njihovo zgodovinsko in etično vrednost.

Katja Stergar, direktorica JAK