Konec leta 2016 je na Finskem, kjer podobno kot pri nas ne slovijo po množici literarnih agentov, začela delovati nova literarna agencija Helsinki Literary Agency (druga na Finskem), v okviru katere so moči združile tri finske založbe. Njena direktorica je Urpu Strellman, ki je bila prej urednica v založbi Jalava Arts House. Preberite pogovor z njo ...

Vaša agencija zdaj deluje dobro leto. Kako bi ocenili to začetno obdobje?

Kot veste, gre pri nas za sodelovanje treh založb, obdobje ustanavljanja pa je bilo tudi zame obdobje, ko sem spoznala drugo stran delovanja mednarodnega trga - torej prodajo pravic. Zagotovo je imela skupna ustanovitev veliko prednosti, saj vsi vemo, da mora preteči več let, preden začne aktivna prodaja pravic kazati prave rezultate. Potreben je torej zagonski kapital. Predujmi so relativno nizki, odstotek, ki ga zasluži agent, pa navadno pokrije zgolj vložek v vzorčni prevod in pripravo materialov. Kje so šele stroški potovanj na sejme, plače ipd. Počakati je potrebno na izid knjige v prevodu, pa tudi potem je le ob uspehu knjige na ciljnem trgu mogoče pričakovati prihodek od tantiem. V polovici primerov ostane zaslužek le na ravni predujma. Skratka, trajalo bo še nekaj časa, po moji oceni pet let, preden bo naša agencija lahko živela le od teh prihodkov.

Kaj pa do tedaj?

Saj tukaj je kavelj - kako naj agent preživi sušne čase? In preživeti mora, uspehov na hitro enostavno ni, razen če imaš res veliko srečo s kakšno uspešnico. Mi je nismo imeli ... Zaposlenega je treba ohranjati na dolgi rok, vsi pa vemo, da je krog prodajalcev in kupcev omejen. V nekaj letih spoznaš vse, ustvari se dovolj velika mreža in šele takrat stvari tečejo bolj gladko. Pomembno je, da sodelavci ostanejo motivirani, pri čemer je podpora avtorjev in seveda lastnikov ključna. V prvem letu, torej v 2017, smo prodali 30 prevodnih pravic, s čimer smo bili vsi zadovoljni - a tudi začetni stroški, ki so vključevali  vzpostavitev spletne strani, logotipa, ekipiranje, so bili visoki. Pisarne najemamo kar v eni izmed lastniških založb, in za manjšo najemnino koristimo tudi njihove naprave in storitve kot so tiskalniki, telefon, internet.  Konkretnega prihodka vam žal ne morem zaupati, a bilo je dovolj, da nismo potonili v opaznejši minus.

In kdo so vaši lastniki?

Pravzaprav precej heterogena druščina: Gummerus je tretja največja finska založba splošnega tipa, Teos je mala literarna založba z okoli 40 knjigami letno, Schildts & Söderströms pa izdaja knjige v švedščini, ki je na Finskem prav tako uradni jezik zaradi velike švedske manjšine. Vsi trije partnerji imajo enakovreden delež, mesečno tudi prispevajo enak znesek, ki ga v seštevku porabimo za sprotne stroške in dve plači. Vsi trije dobijo tudi enake deleže od prihodkov od prodaje pravic svojih knjižnih naslovov. Kot lastniki so dolgoročno predani vzdrževanju agencije in se zavedajo, da bo preteklo še nekaj let vlaganj, preden se bo začel vložek obrestovati. Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj!

Kako si znotraj agencije porazdelite delo, delate vsi za vse naslove vseh treh lastnikov?

Jaz in moji sodelavki, od katerih je ena zaposlena, druga pa dela pogodbeno, pokrivamo vse, hkrati pa ima vsaka od nas fokus na eno od matičnih hiš, od katere dobiva tudi neposredne informacije o novih in načrtovanih izidih ipd. Na nek način so si namreč tudi naše lastnice kot založbe na domačem trgu med seboj konkurenca, zato si vseh informacij kot so na primer kateri izvirni avtorji bodo izdali kaj novega, ne delimo v popolnosti. Na drugi strani pa različni lastniki nudijo agenciji dober nabor kar se tiče pestrosti, žanrske raznolikosti, poleg tega so agenti lahko precej vključeni tudi v uredniško delo pri pripravi izidov novih finskih knjig. To je posebej pomembno v segmentu neleposlovja, saj na Finskem založniki ne razmišljajo dovolj o privlačnosti in referenčnosti takih knjig za tuje trge. Pa bi morali, saj se običajno obrestuje. Povpraševanje po neleposlovju presega povpraševanje po literarnih delih, to vam lahko po enem letu dela zagotovim! In tudi predujmi so višji. Sicer pa se trudimo vse tri založbe zastopati enakovredno, kar pomeni, da je vsaka prisotna s približno 15 do 20 naslovi. Včasih sicer pademo iz ravnovesja, a srednjeročno ponudbo ponovno uravnamo.

Ali je na Finskem za vaše delo predvidena kakšna institucionalna podpora?

Imamo center FILI (Finnish Literature Exchange), pri katerem lahko zaprosimo za kritje stroškov za šest do osem vzorčnih prevodov letno. Kar dobimo, je žal premalo, da bi pokrili 20 strani kakovostnega vzorčnega prevoda, zato investiramo tudi lastna sredstva. FILI podpira še "prodajna" potovanja na tuje trge - v juniju grem na primer z njihovo podporo v Oslo (skandinavski trg je namreč zelo nepovezan, verjetno prevodov v Norveščino ne plasiramo nič lažje kot kdorkoli drug!). Imajo tudi zelo uporabno bazo prevodov, dragocena je tudi njihova podpora tujim založnikom, saj sofinancirajo prevode.

Ali avtorje zastopate tudi izven programskih okvirjev vaših lastnikov?

Osnovna ideja je vključevala tudi to, seveda. A trenutno si tega ne moremo privoščiti, enostavno nas ni dovolj. Razmišljamo, da bi medse sprejeli še kakšno založbo, ki bi plačevala letni pavšal za opravljene storitve – za prezentacije v tujini, pripravo materialov, sprotno skrb za avtorje ipd. Na Finskem je veliko majhnih in srednje velikih založb, ki bi jih tako sodelovanje zanimalo. Same nimajo časa, da bi se na ta način ukvarjale z avtorji, pa tudi potrebnih kontaktov in znanj jim primanjkuje. Njihovi avtorji pa so nestrpni in pričakujejo celoten spekter uslug.