V okviru založniške akademije na 35. slovenskem knjižnem sejmu je bila v sredo, 27. novembra predstavitev izsledkov raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji v letu 2019. Raziskava je pokazala alarmantno poslabšanje bralnih in nakupnih navad na vseh področjih.
 
Kratek povzetek in PDF celotne raziskave si lahko ogledate tukaj.

Raziskavo je naročila Javna agencija za knjigo, izvajalec raziskave je bilo podjetje UMco, pri njej so sodelovali dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik in Patricija Rupar, anketni del je izvajalo podjetje Valicon.

Nekaj poudarkov s predstavitve raziskave na Slovenskem knjižnem sejmu:

Dr. Andrej Blatnik je svoja spoznanja na predstavitvi strnil takole: »postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini.  In tudi ti berejo vse manj.«

Nekaj njegovih ugotovitev:

• Naraslo je število tistih, ki ne kupijo niti ene knjige letno in tistih, ki kupijo samo eno ali dve knjigi na leto.
• Padlo je število tistih, ki letno kupijo tri knjige ali več. 
• Število samoopredeljenih nebralcev knjig je v zadnjih petih letih za štiri odstotke naraslo.
• Število tistih, ki so do knjig ravnodušni, je naraslo za pet odstotkov. 
• Zanimivost: več knjig kupimo za darilo kot pa zase.
• Če le vsak sedmi starejši od 50 let bere tudi v angleščini, pa je v starosti 35-49 let takih bralcev 39 %, med 25 in 34 let 62 % in med 18 in 24 let kar 85 %. 

Dr. Samo Rugelj je svoje ugotovitve strnil v primerjavo ključnih sprememb med letoma 2008 in 2019:

• ogromno (globalnih in) lokalnih učinkov, ki niso v prid knjigi,

• pomembno spreminjanje založniške krajine (usahnile so pred desetimi leti pomembne založbe, kot so Prešernova družba, Vale Novak, Nova revija, GV založba, Tuma, Modrijan),

• nadomestile so jih založbe povsem drugega profila (žanr, samopomoč),

• vse manj močnih igralcev na trgu, vse manj subjektov, ki promovirajo knjige itn.

• panogo zapuščajo izkušeni kadri,

• premik v smer trivializacije knjižnih vsebin, ki jih je lažje tržiti tako na neknjigarniških lokacijah, knjigarnah in tudi knjižnicah (bralci/kupci teh knjig pa niso zvesti),

• posledično usihanje kupcev in bralcev resnejših knjig,

• posledično usihanje založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino.

Dr. Miha Kovač je izsledke raziskave primerjal s tujino, natančneje z Norveško in sicer v letih 1979 in 2019:

• na Norveškem je že tako visoko število bralcev naraslo, v Sloveniji je že tako nizko število bralcev upadlo.
• Povprečno število prebranih knjig na prebivalca v Sloveniji na leto je 5, na Norveškem 15,5.
• Na Norveškem letno prodajo 10 knjig na prebivalca, v Sloveniji dve.
• Odstotek družin, kjer doma berejo otrokom, je na Norveškem nekoliko zrastel in znaša nekaj več kot 70%, v Sloveniji je ta odstotek padel in znaša le nekaj manj kot 30%.

Norveška je primer države z uspešno bralno politiko, vendar so trendi žal v večini evropskih držav negativni. Ključno vlogo pri tem ima prav branje v otroštvu, kjer je dr. Kovač nanizal nekaj zanimivih podatkov:

• Velikost domače knjižnice ima vpliv na matematično in bralno pismenost otrok, ki sta najboljši, če gospodinjstvo premore domačo knjižnico s 350 ali več knjigami (nad to številko ni večjih sprememb). 
• Najstniki, ki veliko berejo in so končali srednjo šolo, so enako matematično, bralno in IKT pismeni kot univerzitetni diplomanti, ki so odrasli v družinah brez domačih knjižnic. (Sikora et al, analiza baze podatkov PISA).

Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI, bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.