Objavljamo mnenje Ministrstva za kulturo na pripravljeno strategijo JAK za obdobje 2020-2024, prejeto 6.2.2020, ter odziv JAK na podano mnenje.

Besedilo odziva:

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odziv Javne agencije za knjigo RS ( v nadaljevanju JAK) na predhodno mnenje Ministrstva za kulturo na predlog Strategije Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2020-2024, prejeto dne 6.2.2020.

Ad Splošne ugotovitve

Agencija ni bila ustanovljena z osrednjim namenom pridobivanja neproračunskih sredstev, temveč to pridobivanje obstaja kot možnost – za kar si JAK vseskozi prizadeva. V Zakonu o Javni agenciji RS Uradni list RS, št. 112/07 in nasl. - ZJAKRS) pri namenu, za katerega je JAK ustanovljena, pridobivanje neproračunskih sredstev sploh ni omenjeno, med nalogami pa je skrb za neproračunska sredstva le ena od petnajstih nalog JAK. Ne glede na to je JAK pri črpanju teh sredstev uspešna - EU Projekt Ustvarjalne Evrope (ki je mimogrede prvi projekt iz tega evropskega programa, za katerega je JAK kandidirala) Vsaka zgodba šteje, se ne izvaja zadnje obdobje, ampak se je šele dobro začel – novembra 2019. Agencija je glede razvojnih projektov, financiranih iz kohezijskih skladov, pripravila tudi predlog za nadaljevanje izvajanja projekta Via – Via 2, ter projekt e-založništvo, oba je Ministrstvo za kulturo umestilo v INOP-e za obravnavo na SVRK. Prav tako sta v potrjevanju oziroma obravnavi dve dokumentaciji za že potrjena kohezijska projekta.

Glede navodil ministrstva za črpanje sredstev za upravičence javnih razpisov JAK – ministrstvo res ni podalo pisnih navodil, je pa JAK usmerilo na podlage v ZIPPRS – kjer je predviden le 30 % avans, vse ostalo šele ob plačanih računih, kar bi pokopalo slovensko založništvo in zlasti druge akterje na področju (nevladniki), ki nimajo možnosti za premostitvena sredstva. Res je JAK sama morala najti rešitev, skladno z ZIPPRS, da je omogočila preživetje področju, a ponovno pod oteženimi pogoji.

Glede sredstev agencije (sredstva za znanost in prestolnico knjige): JAK je bila edina, ki je morala odpustiti dva sodelavca v letu 2012 in ni nikoli dosegla števila zaposlenih po sistemizaciji. Tudi ob korekciji tabel o financiranju JAK 2008-2018, torej če dodamo k letom 2009, 2010 in 2011 znanstveni del in prestolnico knjige, je upad sredstev v 2012 očiten. Kar pa zadeva dvig sredstev v letih 2018 in 2019, je ta v celoti na račun povišanja knjižničnega nadomestila, ki se je med 2017 in 2019 zvišalo za 312.061 €, v 2020 pa še za dodatnih 32.813 € – pri skupnem znesku sredstev se zato ustvarja vtis, da je JAK dobila več sredstev, a v največji meri prav na račun postavke knjižničnega nadomestila, deloma pa zaradi povišanja mase plač, ki je zakonska obveznost.

Agencija že več let izvaja razpise za spodbudo e-založništvu ter v zadnjih dveh letih sofinancira tudi zvočne knjige, kar je vključeno v programe dela in letna poročila. Glede na najnovejše raziskave s področja bralne kulture (prek 140 raziskav, navajajo strokovnjaki) pa prava pot za širjenje branja ni e-knjiga, pač pa tiskana knjiga. Zato v strategiji ni posebnega poudarka na širjenju e-založništva, ki je po našem mnenju le poslovni model.

Ad Področje knjižničarstva

Pri področju knjižnic gre za iskanje nepomembnih podrobnosti glede »netočnega« poimenovanja dokumentov. Tudi v prvotnem Zakonu o JAK  ni bilo predstavnika knjižnic, pa se je to spremenilo s spremembo ZJAKRS v letu 2013, ko je bil dodan v Svet JAK tudi predstavnik knjižnic. Zakoni se dopolnjujejo in spreminjajo, zato menimo, da je dolgoletna pobuda Društva založnikov in Društva knjigotržcev kakor tudi GZS – Sekcije za založništvo, da bi predstavniki sodelovali v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, več kot legitimna in bi jo bilo mogoče uresničiti v naslednjem strateškem obdobju.

V nadaljevanju pripravljavci mnenja menijo, da strategija navaja »Populistična stališča o trivialnih knjižničnih zbirkah«: JAK nikoli ni trdila in tega tudi ne navaja v strategiji, da gre pri nakupih gradiv za knjižnice v celoti za nakupe trivialne literature, je pa nespregledljivo, da se to dogaja v določenem obsegu – o tem pišejo v raziskavah največji strokovnjaki za področje knjige (dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj idr.). Nedavno je temu v javnem pismu, objavljenem v tedniku Mladina, (nehote?) pritrdila Sindikalna konferenca splošnih knjižnic pri Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa, in sicer v zvezi z nabavljanjem knjig založbe Učila v splošnih knjižnicah^[1]: » Čeprav so knjige, ki jih večinoma ponuja ta založba, skoraj brez kulturne vrednosti, so privlačne splošnemu bralstvu. Na nesrečo pa smo se v knjižnicah prisiljeni truditi za dovolj visoke statistike, ki nam nato prinesejo dovolj sredstev, ter smo obenem zavezani k smotrni porabi javnih sredstev pri nabavi gradiva. Ponudba te založbe, v kateri prevladujejo t.i. ljubiči, večinoma slabo prevedeni in še slabše lektorirani, predvsem zaradi razširjenosti branja tovrstnih knjig na poletnih plažah, k tem statistikam veliko doprinese. Tako je založba postala pomemben igralec v slovenskem založništvu.^[2]« V najnovejši reviji Bukla pa je povedno stališče Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki ga v imenu društva podpisujeta ugledni prevajalki Maja Kraigher in Dušanka Zabukovec v zvezi s katastrofalnim prevodom dela bookerjeve nagrajenke Anne Burns Mlekar, ki ga je izdala založba Lynx: »Menimo pa, da bi morale več storiti knjižnice. Očitno je namreč, da so vodilo njihove nabavne politike predvsem želje uporabnikov (in lastnic splošnih knjižnic, torej občin, ki jih zanima le število izposoj) na eni strani, na drugi pa je precej poljuben izbor literature za odrasle bolj kot argumentirani presoji v skladu z založniškimi standardi podvržen marketinški spretnosti posameznih distributerjev. Ob večnem argumentu upoštevanja želja plačnikov članarin pa knjižnice pogosto pozabljajo, da knjige odkupujejo z javnim denarjem. Knjižničarji so pomembni posredniki med založbami in bralci. Dokler se tisti, ki izbirajo knjige za odkup, ne bodo zavedeli svoje vloge in dojeli, da je treba knjige izbirati strokovno in odgovorno (dobra praksa je npr. podeljevanje zlatih hrušk za kakovostne knjige na področju otroške in mladinske književnosti) in da se z nobenim odkupom ne mudi tako zelo, da bi to vmesno fazo smeli izpustiti, se položaj ne bo izboljšal, samozvani založniki pa bodo še naprej lastnoročno tovorili prevodne zmazke v knjižnice in jih tam prodajali brez slabe vesti in s kakšnim posebno privlačnim popustom.^[3]«

Dodali ste tudi predlog k Izzivu 1 za promocijo knjig v javnem interesu, in sicer pripravo promocijskega besedila o vsaki subvencionirani knjigi, ki bi bilo na voljo knjižničarjem ipd. (npr. portal Dobreknjige.si). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se je JAK pri izvajanju Zakona o enotni ceni knjige povezala z Institutom informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), ki skrbi za sistem iskanja in izposoje gradiva v knjižnicah (COBISS). Založniki imajo ob oddaji podatkov o začetku prodaje knjige in ceni knjige tudi možnost vnosa dodatnih podatkov, ki so objavljeni  v sistemu COBISS oziroma so na voljo knjižnicam za pripravo kataložnih zapisov o knjigah.  Dostopni so naslednji podatki: naklada, naslovnica, vzorčne strani, kazalo, predstavitev publikacije itd. Ker gre za neobvezen vnos nekaterih podatkov, je JAK vse založnike, ki prejmejo sofinanciranje za knjižne programe in projekte, že v pogodbah o sofinanciranju za leto 2020 zavezala, da na portal ZECK obvezno dodajo naslovnico in vsebinski opis (z zavihka ipd.) knjige, s tem pa so te informacije na voljo za nadaljnjo rabo. Navedba v pogodbi: Pogodbenik je dolžan ob prijavi  sofinanciranih knjig v aplikacijo Enotna cena knjige na spletni strani www.jakrs.si ob vpisu podatkov o začetku prodaje  in ceni knjige vnesti tudi naslednje podatke: naslovnica, opis knjige in naklada. Kar že izvajamo, ne vključujemo v strateški dokument.

Glede sodelovanja z drugimi resorji ZJAKRS določa:

11. člen) z državnimi organi sodeluje pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, ki so predmet različnih javnih politik in se dotikajo tudi knjige;

12. člen) sodeluje z vladnimi organi oziroma drugimi organizacijami, ki vplivajo na položaj knjige, njeno prepoznavnost in razvoj;

Z vsemi navedenimi organi in organizacijami JAK vseskozi aktivno sodeluje, kar izkazuje tudi vključenost strokovnih sodelavcev JAK v delovna telesa (npr. Delovna skupina za jezikovno politiko, Delovna skupina za oblikovanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti …), delovna telesa (medresorska in strokovna) pa oblikuje in koordinira tudi sama (v letu 2019 so bile oblikovane oziroma imenovane: Projektno-programske skupine »Bologna 2021«, medresorska projektna skupina Rastem s knjigo, organizacijsko-programska skupina za medresorski nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti).

Ad Bralna kultura

Pri tem poglavju navajate, da bi bilo potrebno poudariti vlogo JAK pri pripravi NSBP in izvajanju Akcijskega načrta. Sodelovanje JAK oz. njenega predstavnika pri oblikovanju Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti je dejstvo, že od začetka smo v medresorski skupini aktivno sodelovali. V okviru Kulturno umetnostne vzgoje  in v povezavi z dejavnostmi, ki jih predvideva Akcijski načrt Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti, je nacionalna kulturna koordinatorka na JAK aktivno udeležena pri vseh vsebinskih in organizacijskih aktivnostih povezanih z bralno pismenostjo in bralno kulturo (npr. Kulturni bazar, posveti na področju BK in bralne pismenosti; npr. medresorski posvet bralne pismenosti – jeseni 2020), Nacionalni mesec skupnega branja, strokovna izobraževanja v okviru financiranja programov na področju BK na temo bralne pismenosti (izobraževanja Bralne Značke, izobraževanja učiteljev ZRSŠ (Slovenija, tujina), Založniška akademija v okviru SKS, Kongres založnikov idr.). Vse našteto velja tudi glede povezovanja sofinanciranih projektov/programov tako s knjižnicami kot tudi drugimi deležniki na področju, ki jih JAK aktivno in uspešno že vrsto let poziva k sodelovanju in le ti tudi vsako leto uspešneje udejanjajo te cilje v okviru svojih programov in projektov, kar je predvideno tudi za obdobje 2020-2024. Omenimo še projekt Rastem s knjigo, ker se povezuje precej deležnikov (založniki, stanovska društva – npr. Pisateljski oder na SKS, izobraževanja mentorjev Bralne značke, predstavitve MKL – Pionirska, skratka povsod, kjer je možno promovirati branje mladostnikov in spodbujati bralno kulturo; medgeneracijsko branje – BZ, MKK, idr. ) tako v Sloveniji, kot tudi izven nje (zamejstvo, tujina – sodelovanje z ZRSŠ – učitelji iz tujine – Pot knjige; RSK). V letu 2020 se pričenjajo v sodelovanju z ZRSŠ in MIZŠ tudi izobraževalne delavnice za učitelje na temo izbranih knjig RSK, vzpostavljena je tudi projekta skupina RSK; vzpostavljena je povezava s predstavniki staršev preko ZSSS.

Glede navedb o strokovni podpori s strani JAK lokalnim skupnostim – financiramo projekte tako na področju lokalnih skupnosti kot tudi nacionalne, in sicer preko razpisov (npr. medgeneracijsko branje, Bralnice pod slamnikom, projekti DSP, DSKP, IBBY, MKL – Priročnik za branje,  MB knjižnica – center za bralno pismenost; medijska podpora in financiranje – brezplačnik Bukla ( 2019 celo posebna številka), revija OIK, različni festivali in prireditve po Sloveniji – Dnevi poezije , Pranger, Fabula, Vilenica, Sanje v Medani, Novo mesto short idr.).  Sodelovanje  z MOL – Prestolnica knjige 2010, Unesco; sodelovanje pri projektu »Lipko« - nagovor vseh občin za odkup knjig (Velenje, Celje, Kranj …) ali 2013 izvedena akcija Ni igre brez drame, ki je povezala vse deležnike na področju knjige (knjižnice, založbe, knjigarne idr.); sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije itd. Vse te akcije in povezovanja so imanenten del naše strategije na področju in jih vseskozi poglabljamo in prilagajamo/razvijamo glede na ciljno publiko. Posebej zato je bil razvit tudi projekt Pot knjige  - strip, razstava in nastop avtorjev, pri čemer izrecno pazimo na geografsko razpršenost in usmerjenost na obisk šol izven urbanih središč, pa tudi zamejstvu in zdomskem prostoru (Dunaj, Banja Luka, Ruma). Pomembno je tudi naše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju podpore odpiranju novih knjigarn.

V sodelovanje z EuRead smo že pristopili: 9.9.2019 so se na javnem dogodku vključili in podpisali izjavo/peticijo Evropa bere direktorica JAK Renata Zamida, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina za Ministrstvo za kulturo. V programu dela za 2020 navajamo, da je namen JAK uradno članstvo v iniciativi EU Read, kjer pa potekajo pogajanja za višino članarine, ki bi jo Slovenija morala za to prispevati, saj je potrebno s slovenske strani ovrednotiti prednosti in slabosti po principu cost-benefit, Agencija bo morala namreč članarino poravnavati iz integralnih sredstev na postavki programsko-materialni stroški v okviru vsakoletne odločbe in pogodbe o financiranju.

Ad Predlogi na področju zadev EU

Namen strategije ni ponavljanje temveč predočenje glavnih strateških ciljev v prihodnje. V Programu dela in finančnem načrtu JAK za leto 2020 so podrobneje navedene vse aktivnosti na področju zadev EU. Vključevanje v katerekoli projekte, tudi v mnenju ministrstva izpostavljeni in pohvaljeni vključitvi v projekt Vsaka zgodba šteje, pa od Agencije zahteva dodatno delo ter tudi lastna sredstva. Iz predhodnih navedb je razvidno, da je kadrovska zasedba na JAK preskromna za izvajanje že obstoječih nalog, zato se lahko zgodi, da vključevanje v nove projekte krni delo na že obstoječih. Žal manjši evropski projekti ne zagotavljajo sredstev za zaposlitve, česar se MK zagotovo zaveda, zagotovo pa ti projekti pozitivno vplivajo na različne segmente slovenskega knjižnega trga.

Agencija s svojimi razpisi, pa tudi strokovnimi posveti in izobraževanji, aktivno pripomore k temu, da so slovenski prijavitelji na razpisih Ustvarjalne Evrope tako uspešni, saj zasleduje potrebe prijaviteljev, spremlja spremembe na področjih razpisov EU in temu primerno prilagaja vsebine lastnih razpisov, da so doseženi multiplikatorni učinki.

Agencija že sedaj aktivno sodeluje s kolegi z MK, ki se ukvarjajo z večjezičnostjo in prevajanjem, ažurno daje pripombe in predloge ter s svojim znanjem svetuje glede implementacije določenih strategij. Skupina za večjezičnost in prevajanje pri Odboru za kulturo na ravni EU zaenkrat še ni niti ustanovljena, zato v strategijo ne moremo zapisati sodelovanja v skupini – pri čemer nas mora k formalnemu sodelovanju pozvati Ministrstvo za kulturo. O pobudi za ustanovitev take skupine smo bili obveščeni v drugi polovici leta 2019 in prispevali svoja mnenja glede usklajevanj mandata take skupine.

Kot je razvidno iz Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 je predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 med izpostavljenimi nalogami, čemur sledijo tako aktivne kot pasivne politike Agencije –v letu 2020 pripravljamo nastope slovenskih avtorjev na knjižnem sejmu v Bruslju, prav tako pa se bo sejma udeležila direktorica s prispevkom na strokovni okrogli mizi. Tako v projektnih kot programskih razpisih je predsedovanje izpostavljeno kot ena izmed 3 prednostnih nalog, kar je bilo tudi predhodno skomunicirano s pristojnimi službami na ministrstvu in je pisno dokumentirano. Z veleposlaništvom RS v Bruslju oziroma bodočo »Slovensko hišo« sodelujemo permanentno in usklajeno ter s skupnim pogledom v leto 2021, pri čemer smo bili aktivni sogovorniki tudi na sestankih z vodstvom muzeja Bozar, kjer naj bi se dogajala glavnina slovenskega kulturnega programa v času Predsedovanja.

MK predhodno navaja, da je ena izmed nalog JAK pridobivanje neproračunskih sredstev. MK se zagotovo zaveda, da JAK vseh sredstev, ki jih s svojim delom in vključevanjem v različne povezave, na primer Traduki, posredno pridobi za slovenski knjižni trg, ne navaja in ne more navajati v svojih finančnih izkazih. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu. Za ponazoritev konkretnega primera pa naj navedemo, da je slovenski knjižni trg v obliki različnih podpor od mreže Traduki v desetih  letih našega članstva (JAK v imenu Republike Slovenije je ustanovna članica mreže) prejel 686.800,00 €, vložek JAK pa je bil 130.000, 00 €. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu (na primer slovensko-nemške prevajalske delavnice Vice-Versa, ki so bile izvedene leta 2018 in bodo ponovno 2020 in v katere nemška fundacija Toledo vloži 10.000 €).

Ad Predlogi splošni in za države izven EU

Strategija mora (na vseh področjih) izhajati iz obstoječih sredstev za 2020-2021 –  zato predlog, naj JAK širi udeležbo na knjižnih sejmih na ves svet (navedeno: Kitajska, Južna Koreja, Severna Amerika, Avstralija, Brazilija itd.), kar predlaga Ministrstvo zlasti na področju otroške in mladinske literature ter ilustracije –zahteva bistven dvig sredstev za mednarodno področje, na kar v strategiji v splošnem apeliramo v uvodu (in pripisu predsednika Sveta JAK). Nobena udeležba na sejmu, ki naj bi prinesla pozitiven učinek za slovensko knjižno polje, ni ad hoc odločitev, temveč strateška odločitev, ki zahteva precej predhodnega dela in tudi sredstev. Tako kadrovske kot finančne omejitve Agenciji narekujejo še skrbnejši premislek o tem, katerih sejmov se je mogoče udeležiti, tako da se priprava nanje ter sama pot ne prekrivata z drugimi nujnimi in pomembnimi aktivnostmi.

Pred podajanjem Mnenja je MK gotovo prebrala že večkrat navajan Program dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 (ki ga je že obravnavala in pozitivno ocenila stalna komisija za knjigo Ministrstva za kulturo, soglasje k njemu pa je podal tudi Svet JAK), v njem je namreč predvidena ponovna udeležba na knjižnem sejmu v Šanghaju, in prav v tem dokumentu navajamo dejstva, ki jih ministrstvo v svojem Mnenju ponavlja– in sicer krepitev vloge tega sejma v zadnjih letih, zlasti od 2019 dalje.

Z nastopom na sejmu v Šanghaju želi JAK multiplicirati učinke priprav na sejem v Bologni 2021, hkrati pa z udeležbo na tem sejmu pokriti tudi celotno področje Azije. Skoraj vsaka svetovna država ima svoj sejem, ko se s projekti glavnih gostij na vseh največjih svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu – izpostaviš – si tudi na vse ostale sejme kmalu vabljen kot osrednja gostja. Brez skrbnega premisleka o tem, udeležba na katerem sejmu lahko prinese učinke, udeležba katerega sejma pa je le nesmotrna raba javnih sredstev, bi JAK lahko v svojo strategijo navedla še kopico sejmov, o učinkih pa molčala.

Tako severnoameriški kot brazilski, ruski in avstralski trg so seveda pomembni – a vsi glavni deležniki so v veliki meri prisotni na najpomembnejših svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu. Vseeno pa JAK spodbuja in promovira udeležbo (in jo sofinancira) posameznih založnikov, agentov, urednikov ter drugih strokovnjakov s področja literature na sejmih na teh področjih kakor tudi na posebnih strokovnih srečanjih. JAK redno skrbi tudi za obveščanje o štipendijah ter podporah tujih deležnikov, ne samo s teh področij, temveč z vsega sveta.

Omenimo lahko, da je letos v Moskvi hkrati s knjižnim sejmom mednarodno srečanje IBBY, pot več slovenskih udeležencev na obe prireditvi bo sofinancirana, prav tako pa bomo udeležencem omogočili nastope pod skupnim sloganom, ki bo promoviral nastop Slovenije kot glavne gostje v Bologni 2021.

Vse to so stvari, ki so del Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020, in so usklajene s Strategijo 2020–2024.

Ne razumemo povsem, kaj naj bi pomenila promocija otroške in mladinske književnosti po zgledu Disneya in japonskih družb ter vpeljava »multidisciplinarnega marketinškega pristopa, ki gradi na pripadnosti, ugledu, potrošniških vrednotah in/ali svojevrstni odvisnosti uporabnika«. Multidisciplinaren marketinški pristop v slogu Disneya so sanje vsakega slovenskega založnika, avtorja, ilustratorja, a tak pristop ima v ozadju milijardne, ne milijonske zneske, ki to omogočajo. Dokler se slovenski založniški trg ubada s preživetjem, si vsi želimo, da bi marketinški pristopi ostali vsaj na dosedanjem nivoju, da bi z manjšimi in opaznimi promocijskimi akcijami lahko vzbudili pozornost ter ciljno večali ugled slovenske knjige. Če pa gre za sugestijo, da je promocija slovenske literature (in slovenska literatura sama, posebej tista za otroke in mladino) potrebna diznifikacije, se s strokovnega stališča JAK s tem ne more strinjati (verjamemo tudi, da bi imela glede tega koncepta pomisleke tudi širša zainteresirana javnost) in v tem smislu dopuščamo konceptualno razhajanje s pogledi trenutnega vodstva Ministrstva. V vsakem primeru bodo vse promocijske akcije na primernem kakovostnem nivoju – z ustrezno kakovostnimi produkti, ki temeljijo na vrhunskem jeziku, zgodbi in ilustraciji, poznavalci slovenske literature in ilustracij pa zagotovo vedo, da je lahko tudi visoka kakovost zabavna, saj je tak velik del slovenskih knjig.

Kar zadeva sugestijo o »multimedialno pripravljenih dogodkih« - to JAK po svojih zmožnostih že  počne s promocijskimi AV izdelki (vsakoletni filmi za projekt Rastem s knjigo že od leta 2009, v letu 2019 posnet in lansiran večjezični  film 5 slovenskih avtoric za tuje trge in s tem povezani multimedialni dogodki na mednarodnih založniških mreženjih ipd.).

Zaradi vsega navedenega prejeto predhodno mnenje ministrstva obravnavamo tudi kot mnenje ministrstva na tekoče delo JAK, ki ga sicer vseskozi spremljata in potrjujeta Svet JAK in Ministrstvo za kulturo. Za podani odziv se zahvaljujemo, komentarje ministrstva smo obravnavali in v delih, kjer presojamo, da je vključitev v Strategijo JAK za obdobje 2020-2024 smiselna, smo izvedli dopolnitve dokumenta in upoštevali tudi predlog glede poimenovanja izzivov, ki nas na področju knjige vse skupaj naslavljajo v prihodnjem obdobju.

Lep pozdrav,

Renata Zamida

Direktorica

Pripravili:

- strokovna sodelavka za področje mednarodnega sodelovanja Katja Stergar

- strokovna sodelavka za področje bralne kulture in literarnih prireditev Tjaša Urankar

- strokovna sodelavka za področje knjižnega in revijalnega založništva Vlasta Vičič

- direktorica Renata Zamida

---

[1] https://www.zsss.si/glosa-ucil...

[2] Mladina, 13.12.2019.

[3] Bukla, št. 152, 5.2.2020, https://www.bukla.si/revija-bu...