EN
RSS
Novičnik 
O prihodnosti Javne agencije za knjigo
Mnenje sodelavcev katedre za knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti ob dogajanju z Javno agencijo za knjigo.
Podpisani smo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prebrali Sporočilo v zvezi z očitki Javne agencije za knjigo z dne 24. 4. 2012. V sporočilu je med drugim zapisano: »Da bi bilo potrebno nadgraditi in razviti tudi druge naloge na področju knjige, ve najbolje stroka, o kateri na ministrstvu ne dvomimo, da pozna opravljeno delo na področju knjige pred in po ustanovitvi Agencije.«
Preseneča nas sklicevanje na stroko in sprašujemo se, na katero stroko se Ministrstvo sklicuje, saj doslej ni bilo videti, da strokovna mnenja lahko kakorkoli spremenijo načrte Ministrstva v zvezi z Javno agencijo za knjigo (JAK). Stroka je doslej izražala enoglasno podporo obstoju in nadaljnjemu delovanju JAK na doslej zastavljen način, opozorimo npr. na enotno izjavo podpore Schwentnerjevih nagrajencev ter na podporo različnih strokovnih in stanovskih združenj vse do Društva slovenskih pisateljev. Podpisani, ki znanstveno raziskujemo polje knjižnih študij, delo JAK redno spremljamo in sprotno vrednotimo, smo podporo izrekali ob vseh priložnostih, ki smo jih dobili. Še enkrat ponavljamo: zakonodajna sprememba, ki javno financiranje agencije de facto, če že ne tudi de iure ukinja, bistveno posega v prihodnost slovenske knjige v javnem interesu.
Upoštevati je treba, da se je, odkar obstaja JAK in o subvencijah ne odloča več ministrstvo, odločanje o subvencioniranju knjig odmaknilo od dnevne politike, kakor določa določba tretjega odstavka 4. člena Zakona o javnih agencijah, ki pravi, da se javna agencija ustanovi, »če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog«. Hkrati pa organizacija dela JAK omogoča, da pri izboru subvencioniranega programa sodeluje izjemno širok krog strokovno kvalificiranih ljudi (od urednikov, avtorjev in prevajalcev v okviru založb do strokovnih komisij na JAK). Nadzor in razmeroma zapleteni administrativni postopki razdeljevanja javnega denarja, pri čemer imajo glavno besedo komisije, ne pa direktor JAK, preprečujejo, da bi prihajalo do zlorab, saj se je v zadnjih letih zgodilo le enkrat, da je neka založba dobila razmeroma visoko vsoto denarja, a knjig ni izdala, pa še v tem primeru je JAK pravočasno sprožila ustrezne sodne postopke. V primeru, če bi se število zaposlenih na JAK drastično zmanjšalo, bi bilo zato potrebno opraviti temeljit razmislek o tem, kako ustrezno kvaliteto javne službe in transparentnost postopkov z manjšim številom zaposlenih zagotavljati še naprej. Brez tega se lahko zgodi, da JAK svojega dela ne bo mogel opravljati. Po mednarodnih primerjavah je delež neproračunskih sredstev v sorodnih organizacijah, ki jih pozna večina evropskih držav, majhen oziroma zanemarljiv, vsekakor pa niti blizu deležu, ki ga JAKu nalaga vlada s predlogom spremembe zakonodaje.
Ker ministrstvo takega razmisleka ni opravilo, niti se o tem po naši vednosti ni posvetovalo s stroko in stanovskimi združenji s področja knjige v javnem interesu, pričakujemo, da bo to storilo, še preden bo dokončno potegnilo poteze, ki bi se lahko izkazale za usodne.
Dr. Andrej Blatnik
Dr. Miha Kovač
Dr. Samo Rugelj
Upoštevati je treba, da se je, odkar obstaja JAK in o subvencijah ne odloča več ministrstvo, odločanje o subvencioniranju knjig odmaknilo od dnevne politike, kakor določa določba tretjega odstavka 4. člena Zakona o javnih agencijah, ki pravi, da se javna agencija ustanovi, »če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog«. Hkrati pa organizacija dela JAK omogoča, da pri izboru subvencioniranega programa sodeluje izjemno širok krog strokovno kvalificiranih ljudi (od urednikov, avtorjev in prevajalcev v okviru založb do strokovnih komisij na JAK). Nadzor in razmeroma zapleteni administrativni postopki razdeljevanja javnega denarja, pri čemer imajo glavno besedo komisije, ne pa direktor JAK, preprečujejo, da bi prihajalo do zlorab, saj se je v zadnjih letih zgodilo le enkrat, da je neka založba dobila razmeroma visoko vsoto denarja, a knjig ni izdala, pa še v tem primeru je JAK pravočasno sprožila ustrezne sodne postopke. V primeru, če bi se število zaposlenih na JAK drastično zmanjšalo, bi bilo zato potrebno opraviti temeljit razmislek o tem, kako ustrezno kvaliteto javne službe in transparentnost postopkov z manjšim številom zaposlenih zagotavljati še naprej. Brez tega se lahko zgodi, da JAK svojega dela ne bo mogel opravljati. Po mednarodnih primerjavah je delež neproračunskih sredstev v sorodnih organizacijah, ki jih pozna večina evropskih držav, majhen oziroma zanemarljiv, vsekakor pa niti blizu deležu, ki ga JAKu nalaga vlada s predlogom spremembe zakonodaje.
Ker ministrstvo takega razmisleka ni opravilo, niti se o tem po naši vednosti ni posvetovalo s stroko in stanovskimi združenji s področja knjige v javnem interesu, pričakujemo, da bo to storilo, še preden bo dokončno potegnilo poteze, ki bi se lahko izkazale za usodne.
Dr. Andrej Blatnik
Dr. Miha Kovač
Dr. Samo Rugelj
EN
RSS