Rušiti ali graditi?

Pisci Odprtega pisma v zvezi z Javno agencijo za knjigo s sočnim besednjakom na splošno navajajo zelo številne grehe. Da bi jim dodali imena, priimke in kakšne številke, kar bi zelo olajšalo pogovor, pa, kot pravijo, »tu žal nimajo prostora«. Tako pisanje ima vse potrebne lastnosti obrekovanja. Ko si bodo upali navesti kaj točnih dejstev, jih bom komentiral.

Dilemo na javnem posvetu, ali naj JAK deluje kot javna ali zasebna agencija, je izpostavil moj pisateljski kolega Iztok Osojnik. Zdaj jo mirno pripisuje meni. V zaključni besedi, ko sem se sodelujočim med drugim zahvalil za pobude, sem mu odgovoril, da tu ni dileme. Prav zato, da bi JAK pripravila dobre razpise za porabo javnega denarja v prihodnje, so udeleženci dobili vabilo na omenjeni posvet o mednarodni promociji (23. junija); pred tem smo se delavci JAK na podobnih posvetih srečali s predstavniki Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev, Gospodarske zbornice, »neprofitnimi založniki«, predstavniki Odprte zbornice, sodelovali smo na kongresu slovenskih založnikov, se dogovorili za reševanje pomembnih vprašanj z največjo slovensko založbo, itd., itd. O številnih zamislih pripravljajo predloge tudi vse naše strokovne komisije. Na posvetu sem tudi pozval prisotne, naj vse zamere ali vprašanja v zvezi z delom JAK, ki jih imajo, postavljajo javno, a seveda konkretno.

 Težko bi rekel, da gre Odprto pismo v to smer.

 Agencija je pričela delati s prvim januarjem 2009. Jaz sem bil za direktorja izbran na javnem razpisu ter nastopil službo prvega februarja 2009. Na posvetu sem povedal, da sem pripravljen plačevati za vse grehe JAK od 01.01.2009 naprej, pred tem datumom Agencija še ni delovala. Prav tako, da ne bo vseh težav uredila čez noč. V času gospodarske krize še posebej ne. Zaposleni na agenciji (50 % manj ljudi, kot jih predvideva jeseni 2008 sprejeti Akt o sistemizaciji) smo se dela lotili z veliko dobre energije in v skladu z Zakonom o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije ter ostalimi podzakonskimi akti, ki nas zavezujejo. Zato me seveda nekoliko čudi ta siloviti nedokumentirani izbruh slabe  volje s strani podpisanih, ki vehementno ruši in ne ponuja nič. Moti me, a je v slogu pisanja, da se ob koncu pisma, ki smo ga danes prejeli po pošti, lastnoročno ni podpisal nihče.

 Zdi pa se mi celo, da piscem niti ne gre za to, da bi kaj razrešili. Saj je Slovenska tiskovna agencija (in še nekateri mediji) v zvezi s pismom postavljala vprašanja že dan preden sem ga kot naslovnik sploh dobil.

Slavko Pregl, direktor
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije


Javna agencija za knjigo RS je odgovor na Odprto pismo o JAK odposlala naslovnikom Odprtega pisma. Opozoriti velja, da smo včeraj po navadi pošti prejeli nekoliko drugačno različico pisma, kot je bila tista, ki je krožila po spletu, a spodnji odgovor velja za obe. Strokovna komisija za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike se je odločila, da navedb ne bo komentirala, po njenem mnenju zadošča, da deluje v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki jo zavezujejo.