Spoštovani gospod Pregl!

Kot direktor JAK ne le zastopate in predstavljate agencijo, organizirate in vodite delo ter poslovanje agencije, temveč ste tudi odgovorni za zakonitost dela vaše ustanove (v skladu z 20. členom Zakona o javnih agencijah (dalje: ZJA), 19. členom Sklepa o ustanovitvi JAKRS in 16. členom Statuta JAKRS). Če še enkrat natančneje preberete naše pismo, boste videli, da vas nismo prosili, da komentirate pritožbe na razpis JR1-KNJIGA-2009. Nanje smo se sklicali, ker so v njih navedene obširnejše informacije in ker vemo, da jih lahko preverite – ne nazadnje je to v vašem interesu.
Naj ponovno opozorimo, da kar nekaj podpisnikov našega zadnjega pisma sploh ni sodelovalo na omenjenem razpisu. Poudarjamo: odprto pismo smo napisali zato, ker zavračamo prakse, ki se vedno bolj uveljavljajo ne le na JAK, ampak tudi na drugih področjih slovenske družbe (okoriščanje z javnimi sredstvi, klientelizem ipd. – skratka, korupcija – JAK je zgolj simptom, čeprav to ne zmanjša teže odgovornosti). Sklicujemo se na temeljno pravico državljanov Republike Slovenije, da enakopravno delujejo na področju kulture in knjige in so tudi enakopravno obravnavani na podlagi svojega dela in pripravljenih programov, ne pa zaradi takih ali drugačnih nesprejemljivih diskvalifikacij onemogočeni, da bi opravljali svojo družbeno vlogo. (Seveda pa se oglašamo tudi zaradi tega, ker smo bili ne le odklonjeni, ampak nezakonito zavrženi. Dejstvo, da se oglašamo, je torej naša državljanska pravica, saj gre za javna sredstva, zaradi predpostopkovne zavržbe pa sploh nismo imeli možnosti kandidirati zanje. Naša pritožba je torej povsem legitimna in legalna.)
Prav tako opozarjamo, da je podpisnikov pisma več (tukaj štirinajst), zato ga ne morete označiti kot »pismo Draga B. Rotarja«. (Le zakaj vztrajno izpostavljate enega podpisnika? Gre za nepoznavanje besedilnih zvrsti ali morda znova želite določiti glavnega krivca?) Krog podpisnikov se, kot lahko opazite spodaj, širi. Naše odprto pismo bi bilo torej zmotno razumeti kot »silni nedokumentirani izbruh slabe volje« ali »slikovito razlivanje jeze« peščice posameznikov, ki so zaradi »površnosti« izpadli na razpisu (kot to želite prikazati), ampak jo je treba obravnavati kot kritičen odziv zainteresirane javnosti. Kritiziramo trenutno delovanje JAK.
Radi bi vas tudi opozorili, da se v svojem pismu niste sklicali niti na en sam konkreten člen zakonov in pravilnikov, na podlagi katerih naj bi bilo urejeno delovanje ustanove, ki jo zastopate in predstavljate. Čudi nas, da nas (ki nismo zastopniki javne agencije!) vztrajno pozivate (ali bolje, izzivate, kot v odgovoru na naše odprto pismo: »Ko si bodo upali navesti kaj točnih dejstev, jih bom komentiral.«), naj navajamo »točna dejstva«, oziroma prosite, da naj bi »nepravilnosti našteli in dokazali«, medtem ko vaša kobila še kar ostaja bosa. Kot zastopnika JAK vas torej pozivamo, da svoje izjave podkrepite z dokazi.

Zdaj pa naše pripombe k vašim odgovorom – »po poglavjih«, ki ste jih izvolili komentirati.
1. Člani sveta JAK so (v skladu s 16. členom ZJA, 14. členom Sklepa o ustanovitvi JAKRS in 27. členom Statuta JAKRS) dolžni »pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika«, poleg tega pa mora svet tudi »skrbeti, da agencija deluje v javnem interesu« (26. člen Statuta JAKRS). Menimo, da svet pri imenovanju članov Strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike ni dobro opravil svoje naloge, saj sta dva člana (kar je polovica štiričlanske komisije) zelo očitno med seboj povezana (A. Šteger in A. Maček sta oba nemcista in sta dokazano sodelovala pri več projektih).

V predpostopku izločanja nepopolnih in nepravočasno prispelih vlog je bilo z vašim sklepom (kot smo razbrali iz 8. člena Pravilnika o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige – dalje pravilnik) zavrženih tudi veliko prijaviteljev, ki so prijavili več projektov z enega razpisanega področja, a so jih vse skupaj poslali v eni kuverti. (Se vam ni zdelo sumljivo, da je toliko prijaviteljev projektov storilo isto napako?)

Te vloge ste označili kot nepopolne, vendar v sklepu niste nikjer pojasnili, katerih obveznih sestavin vloge niso vsebovale. To je prva nepravilnost. Glede na število zavrženih vlog iz tega razloga bi se bilo smiselno vprašati, ali je kaj narobe z razpisnim besedilom. Pridobili smo pravno mnenje, da je bilo navodilo pod točko 12 javnega razpisa nepopolno in nerazumljivo. Od predlagateljev projektov je bilo namreč neracionalno zahtevati, da k vsakemu projektu prilagajo obširni prijavni obrazec 1 in 2, ki pa sta bila za posameznega predlagatelja popolnoma enaka ne glede na število prijavljenih projektov v okviru istega razpisnega področja. To je povsem nelogično, saj gre za istega predlagatelja in iste predložene podatke na teh obrazcih. S tem bi vložnik povečal delo ne samo sebi, ampak tudi JAK, ki bi morala v vsaki kuverti preverjati podatke o predlagatelju, njegove podpise, žige itd. Iz besedila točke 12 (»Predlagatelj, ki prijavlja več projektov, mora vsak projekt poslati v ločeni kuverti.«) ni jasno, ali je to mišljeno za projekte z različnih razpisnih področij ali za različne projekte znotraj enega razpisnega področja. Nejasne določbe razpisa, ki ga je pripravila izključno JAK, se ne morejo šteti v škodo predlagateljev, ki na besedilo razpisa niso imeli nikakršnega vpliva.
Druga nepravilnost: z zavrženjem omenjenih vlog ste kršili 8. člen pravilnika, ki v 3. in 4. odstavku določa:
»(3) Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih določa besedilo poziva ali razpisa.
(4) Vloga se šteje za popolno tudi v primeru, če se je prijavitelj prijavil na več sklopov ali področij istega poziva ali razpisa in je samo eni od vlog priložil vse obvezne sestavine.«
Glede na to, da ste vloge izločili že po kriteriju ločenih kuvert (ločena kuverta je navodilo, ne pa sestavina, ki jo določa besedilo razpisa), sploh niste preverili, ali vsebujejo vse obvezne sestavine ali ne. Tako zavrženih vlog je 7. Podobno samovoljo ste izkazali pri tem, da predlagateljev v skladu z zakonom (67. člen ZUP) niste opozorili na drobne spodrsljaje ali lapsuse v njihovih vlogah (npr. pri nekaterih kot naglavni greh navajate »nepopolno izpolnjen prijavni obrazec« (tako zavrženih vlog je kar 71) ali »finančno neuravnoteženost projekta« (vzrok zavrženja pri 38 vlogah) ali zaprošenje za nekoliko previsok znesek (tako zavrženih vlog je 5).).
Določbe pravilnika nedvomno prevladajo nad določbami razpisa, saj je bil razpis izdan na podlagi pravilnika, pravilnik pa tudi ne daje nobene diskrecijske pravice prijavljencu razpisa glede spreminjanja določb, ki jih že ureja pravilnik.

Napisali ste tudi, da naša navedba iz Zakona o upravnem postopku (dalje ZUP; spomnimo, da gre 67. člen) »velja za javni poziv in ne za javni razpis«. Radi bi opozorili, da je javni razpis nedvomno javnoupravna zadeva, saj gre za javna sredstva in dostop do njih. Torej je vaša interpretacija zakona in pravilnika precej samovoljna (če obstaja ZUP, potem mora biti pravilnik v skladu z njim). O smiselnosti podlage ZUP bo odločalo Ministrstvo za kulturo, ki pa bo moralo, če bo ugodilo samo eni pritožbi, zavreči sklep, ki se nanaša na vse pritožbe. Torej bo moralo ugoditi tudi drugim pritožiteljem.
Ne glede na ZUP pa je JAK kršila tudi Zakon o uresničevanja javnega interesa za kulturo (dalje: ZUJIK), ki ste ga dolžni upoštevati, saj v 1. odstavku 10. člena Zakona o Javni agenciji za knjigo RS (dalje: ZJAKRS) jasno piše: »Za izvedbo postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige Agencija za knjigo smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.« Podobno tudi v 1. odstavku 2. člena pravilnika: »Za izvedbo sofinanciranja programov in projektov s področja knjige agencija smiselno uporablja zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.«
ZUJIK namreč v 8. členu pravi:
»Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za:
– kulturno ustvarjalnost,
– dostopnost kulturnih dobrin,
– kulturno raznolikost,
– slovensko kulturno identiteto,
– skupen slovenski kulturni prostor.«
JAK s postavljanjem pogojev, pa tudi z birokratskim izločanjem vlog ne zagotavlja pogojev za ustvarjalnost in raznolikost. Pozivamo svet JAK, da sprejme sklep, ali je prišlo do kršitve ZUJIK.
Vsekakor se zastavlja vprašanje, kakšna naj bi bila vloga JAK. Ali naj bi bil njen namen servisirati zainteresirano javnost ali metati polena pod noge in loviti prijavitelje na birokratske limanice? JAK bi morala delovati uporabnikom prijazno, kot je to določeno v 1. odstavku 7. člena ZUP: »Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.«

Nesmiselnost in celo škodljivost pijanskega oklepanja birokratskega plota pri javnih razpisih (67. člen ZUP naj bi veljal zgolj za javni poziv) sta zelo dobro razvidni v primeru prevodov v tuje jezike. Iz formalnih razlogov je bilo zavrženih kar 20 vlog (od skupno 51 prispelih predlogov projektov za to razpisno področje), od tega je petim prijaviteljem manjkal Prijavni obrazec 2, šestim pa podpis na njem. In kaj je Prijavni obrazec 2? Izjava predlagatelja o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje na razpisu, torej izjava, s katero prijavitelj potrjuje, da so vsi podatki, navedeni v obrazcih, potrdilih in referencah, resnični.
Tolikokrat izražena želja po promociji (bolje, uveljavljanju) slovenske literature v tujini je očitno podrejena birokratskim formalnostim – tu bi bilo vsekakor smotrno upoštevati 67. člen ZUP. Tuji prevajalci so ogorčeni in osebno prizadeti zaradi omalovažujočega odnosa.
Pa še ena pripomba. Kot smo že opozorili na posvetu 23. 6., bi bilo treba resno premisliti tudi o pogojih za razpisno področje 2.6 Prevodi v tuje jezike. Glede na to, da večina prevajalcev v tuje jezike tega ne dela opravlja profesionalno, ampak v prostem času, je namreč nerealno zahtevati, da prevajalec vsaki dve leti objavi en knjižni prevod ali 20 avtorskih pol revijalnih prevodov (»Če ti kakšna revija vzame 2 prevoda iz slovenščine na leto, si uspešen človek!« komentira ena izmed tujih prevajalk. Povpraševanje po slovenski literaturi v tujini še zdaleč ni takšno, kot bi si želeli.)

2. Kot del zainteresirane javnosti z večletnimi izkušnjami na področju mednarodnega uveljavljanja slovenske literature in jezika se nam zdi potrebno sprožiti tudi debato o smiselnosti izpostavljanja »favoriziranega jezika« na razpisnem področju prevodov v tuje jezike. Obrazložili ste, da je s tem »želela JAK konkretno pomagati« pri kandidaturi Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado. Zanimivo, da je podporo za prevod v ta jezik edina dobila knjiga predsednika strokovne komisije, ki je presojala predloge projektov za to razpisno področje – g. Aleša Štegra. (In kako pojasnjujete dejstvo, da ta literat in njegov morebitni/a prevajalec/prevajalka v švedščino sploh nista kandidiral/a na razpisu JAK? Se je mogoče pozitivno sklicevati na nekaj, česar ni?)
 Če bomo spodbujali na tak način, bomo na kandidaturo za Nobelovo nagrado čakali še lep čas. In kako se da bolj učinkovito pomagati, da je kakšna knjiga res prevedena v določen jezik? Čisto preprosto. Najprej je treba najti izkušenega prevajalca (to je g. Štegru očitno že uspelo), nato ga je treba založiti s knjigami (kar je g. Šteger tudi že storil – le da mu je najprej »podtaknil« svoje namesto knjig Borisa Pahorja), mu dati čas, da jih prebere, nato pa ga spodbujati, da se loti prevoda in mu po potrebi pomagati pri iskanju založbe, ki bo delo pripravljena izdati, nato pa ga obvestiti o možnosti prijave na razpis za podporo prevodov v tuje jezike (dalje ni treba storiti nič, če bo ustanova, ki pokriva to področje, dobro delovala).

3. Gospod direktor JAK, če ne veste, »po kakšnih kriterijih je Svet JAK izbiral člane strokovnih komisij«, se raje pozanimajte, saj je to, kot rečeno, v vašem interesu. Radi bi vas opozorili, da nismo komentirali sestave Strokovne komisije za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti, temveč sestavo Strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike. Vaš pravilnik resda določa, da se komisija lahko posvetuje z drugo komisijo, vendar nismo prepričani, ali je omenjena komisija sploh vedela za to možnost. Sklicujemo se na izjavo Amalije Maček na posvetu 23. 6., da je ona zaposlena na fakulteti (FF v Ljubljani, op. a.) in torej »nekako lahko« predstavlja znanost in humanistiko. (S temi pogoji bi lahko v »strokovno komisijo« povabili tudi vratarja FF, saj je ta tudi zaposlen na fakulteti, pa še projektno ni vpleten v obravnavane kombinacije (ni konflikta interesov).)
Ko smo že pri spodrsljajih omenjene komisije za mednarodno promocijo, pa opozorimo še na tegale. Enemu izmed prevodov v tuje jezike je komisija dodelila 1000 EUR (za 6,6 avtorske pole), čeprav je prevajalka prosila za več kot dvakratno vsoto tega. Komisija je torej na posvetu 23. 6. podala lažno informacijo, da so prevajalcem dodelili do 70 % zaprošene vsote in da jim je bilo žal, da so nekateri zaprosili za tako nizke zneske.  Zanimiva je tudi utemeljitev v Obvestilu prijaviteljem na razpis JR1-KNJIGA-2009, da »/k/omisija ni prepričana, ali je delo zanimivo tudi v širšem evropskem kulturnem kontekstu«. Na kakšni podlagi člani komisije sploh lahko presojajo, ali bo delo zanimivo za bralce ciljnega jezika, če pa niti eden izmed njih ni specialist za državo, kjer naj bi knjiga izšla? (Težko se je otresti vtisa, da gre za šikaniranje: bodisi slovenske avtorice bodisi prevajalke ali pa celo oboje.)

4. Pišete, da je »/p/ravno mnenje iz ene od pritožb /…/ eno od možnih pravnih mnenj« (gre za kršitev ZUP), vendar drugih možnih pravnih mnenj sploh niste navedli. (Le zakaj ne, se sprašujemo.) Dalje tarnate, da mora JAK poslovati po pravilnikih, ki jih je sprejela vlada RS, in trdite, da je bilo izven njenih moči, da bi pravočasno objavila letošnjih pet razpisov. Spet ste pozabili pojasniti okoliščine. (Na posvetu ste sicer nekaj omenjali zakonske predpise, a se nam zdi vendar malce čudno, da bi skupina zaposlenih ob rednem delovnem času za branje zakonov porabila več mesecev …)

Pa še komentar na zadnji del vašega pisma. Ni res, da »ne dodeljuje/te/ nikomur nič«, v 1. odstavku 13. člena vašega pravilnika piše: »Na podlagi poročila pristojne strokovne komisije direktor izda odločbo o sofinanciranju programov ali projektov.« Prav tako podpisujete tudi sklepe o zavržbi vlog.

V pisanju o svoji vzporedni funkciji pravite, da »DSP ni samo predsednik«. (Zraven sicer omenite tudi, da ste bili dolgo obdobje samozaposleni v kulturi. Kakšno zvezo ima z zadevo to?) Napisali ste: »Na UO DSP smo se dogovorili, da ostanem predsednik do konca mandata«, kar pomeni, da sprejemate odgovornost za svojo odločitev. A tu imamo en pomislek. Ko ste se odločili stopiti v funkcijo direktorja JAK, bi bilo etično, če bi spričo nastalega navzkrižja interesov (tudi DSP se lahko prijavlja na razpise JAK!) sami predlagali odstop s funkcije predsednika DSP. Vašo funkcijo bi lahko do naslednjih volitev prevzela podpredsednica DSP ali pa bi društvo sklicalo predčasne volitve. (Najbrž je bila skušnjava, da obdržite vse niti v svojih rokah, prevelika.)

Gospod Pregl, v svojih pismih izdajate vzvišenost in despotsko držo, ne nazadnje pa tudi prakse, v sprejemljivost katerih, kot rečeno, resno dvomimo. Zanimivo se nam zdi, kako ste v prejšnjem pismu razkrili, s kom vse ste se srečali. Se sploh zavedate, da je pri takšnem načinu delovanja (če ste se že odločili za to strategijo lokalnega veljaka) problematično to, s kom se niste srečali? JAK mora delovati v javnem interesu, kar pomeni, da njen direktor ne bi smel samovoljno presojati, kdo je dovolj pomemben za pogajanja, kdo pa ne. (Dobili smo vtis, da se z enimi srečujete na osebnih srečanjih, za druge pa sklicujete javne posvete, na katerih niti vsi ne morejo priti do besede.)
Zapisalo se vam je tudi, da JAK »mora zaenkrat delovati v okvirih, ki so ji jih predpisali drugi«. Morda je v to res prisiljena, ni pa to edina možna rešitev, ki naj velja za vse večne čase. Kot zainteresirana javnost vas sprašujemo (in pričakujemo natančen odgovor), ali delate na tem, da se bodo ti »okviri« spremenili tako, da bo JAK lahko delovala v skladu z javnim interesom za kulturo.

Za zaključek povzemimo še odstavek iz enega izmed predlogov programa mednarodnega uveljavljanja slovenske literature, v katerem je pojasnjeno, kako bi bilo dobro (in tudi treba) urediti delovanje JAK, da bi upoštevala načela varstva konkurence in omogočala normalen razvoj konkurence tudi na področju knjige:
Paziti je treba na nelojalno konkurenco, dampinške ponudbe, navzkrižje interesov in prepovedano notranje dogovarjanje. Gre za osnovne mehanizme zaščite svobodnega trga in svobodne ekonomije. Nelojalna konkurenca pomeni, da je kandidat za polna sredstva JAK kandidira s projektom, za katera že ima pridobljena sredstva iz drugih virov. Če jih ima, je treba to upoštevati pri financiranju (pretakanje sredstev iz drugih projektov JAK). Tak projekt pomeni damping, saj kandidat lahko postavlja nižje pogoje za izvedbo kot nekdo drug, ki projekta še nima plačanega. Tu govorimo o »družbenih sredstvih« (ministrstva, univerzitetna organizacija, občinska sredstva itd). Navzkrižje interesov pomeni, da se s projekti okoristijo tisti, ki odločajo o njihovem financiranju (recimo subvencioniranje knjižnih programov, ki vključujejo izdajo in honoriranje njihovih knjig ali prevodov). Notranji dogovor pomeni sodelovanje uradnikov JAK s prosilci za financiranje.

Ob tem dopisovanju se nam zastavlja tudi vprašanje, ali ne bi bilo bolje namesto ciničnega in žaljivega zavračanja kakršnihkoli pripomb ali pritožb stopiti v dialog in se izogniti tožbam, ki grozijo JAK, in prihraniti slovenskim davkoplačevalcem plačevanje visokih odškodnin. Mar ni bolj v interesu JAK (in tudi slovenske vlade kot ustanoviteljice JAK), da uredi zadeve zdaj, na začetku, in to brez izgovorov, da niste odgovorni za razpisne pogoje in način delovanja, ki ste ga preprosto povzeli po Ministrstvu za kulturo. Če nadaljujete njihove prakse in jih še zaostrujete (npr. prag za podporo izdajanja knjig), nosite vso težo odgovornosti.
 
Lep pozdrav!

V imenu vseh: Tatjana Jamnik

Podpisniki: Tatjana Jamnik, Taja Kramberger, Aleksander Peršolja, Drago Braco Rotar, Igor Ž. Žagar, Iztok Osojnik, Gašper Malej, Barbara Korun, Sonja Polanc, Jože Piano, Hana Kovač, Ana Jelnikar, Franjo Frančič, Maja Novak