Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo.

Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo.

Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih razpisih uporablja Evropska komisija in temelji na financiranju odstotnega deleža denarnega toka, kar pripomore k višji stopnji preglednosti financiranja z javnimi sredstvi, enostavnejšemu in učinkovitejšemu nadzoru izvajanja projektov in bolj realističnim finančnim konstrukcijam v prijavah. Omenjenih 55 odstotkov, ki bi jih naj odslej za subvencije namenjala JAK, pa je bila seveda zgolj ilustracija.

V Republiki Sloveniji velja načelo, ki ga povzemajo tudi predpisi, da na področju kulture in umetnosti o vrednotenju prijavljenih programov in projektov in pri dodeljevanju javnih sredstev odločajo strokovne komisije, ki jih sestavljajo strokovnjaki s posameznih področij. Tako je tudi pri nas, kjer o subvencijah odločajo tri petčlanske področne strokovne komisije, sestavljene iz uglednih strokovnjakov z visokimi referencami, katerih imena so objavljena na naši spletni strani, njihova sestava pa se je v nasprotju s trditvami iz anonimke v zadnjem času spreminjala zelo pogosto, tudi rezultati javnih razpisov so seveda objavljeni na spletni strani, že pred časom pa smo napovedali, da jim bomo z letom 2016 dodali tudi mnenja strokovne komisije. Mimogrede, strokovnih komisij ne imenujem in razrešujem direktor, pač pa svet agencije. Ne glede na sorazmerno visoko število pritožb, ki jih prejemamo ob objavi rezultatov, preizkusi odločb na drugi stopnji praviloma potrdijo pravilnost in zakonitost postopka JAK pri izdaji odločbe. Sredstva, ki jih prijavitelji vrnejo ali jih ne črpajo, so transferna sredstva in jih ni mogoče porabiti v druge namene, z njimi JAK skladno z odločitvami strokovnih komisij podpre druge programe in prijavitelje. Z namenom spremljanja in prilagajanja spremembam predpisov, stalnega izboljševanja notranjih procesov in obvladovanja tveganj vsako leto izvedemo dve notranji reviziji, ki ju opravita certificirana državna revizorja, naše delovanje pa sproti in natančno spremlja in nadzira tudi pristojno ministrstvo. V prihodnjih dnevih smo na lastno pobudo organizirali srečanje s strokovnjakom, ki pripravlja strukturno model transparentnosti na področju kulture, v času mojega mandata na JAK vsako leto naročimo tudi zunanjo raziskavo zadovoljstva uporabnikov storitev JAK. Trditve avtorjev anonimke o nezakonitem, netransparentnem in klientelističnem delovanju JAK seveda ne zdržijo resne presoje, česa takega sistemski okvir niti ne omogoča.

Del trditev in vprašanj iz anonimke je tako oddaljen od konsistentnega in splošno sprejetega razumevanja stanja in problematike na področju založništva, sprejetih kulturno političnih ukrepov in javnega interesa na področju knjige,  da na njih ne (z)morem odgovarjati.

Razumem, da nekateri tega niso pripravljeni sprejeti, vendar bi bilo koristno opustiti teorije zarote in slabo domišljene konstrukte, ker so neproduktivni, vnašajo nepotrebni razdor in destruktivnost v že tradicionalno šibko podprto in ranljivo polje knjige in so najbrž tudi voda na mlin vsem, ki že po definiciji dvomijo o smiselnosti javnega sofinanciranja umetnosti in kulture, vključno s knjigo.

Naša prizadevanja na JAK so v zadnjem času usmerjena zlasti v prepričevanje naših financerjev, da je potrebno na letni ravni postopoma zagotavljati dodatna sredstva za področje knjige, da bi se v nekaj letih subvencije vendarle izenačile s pobranim davkom na dodano vrednost, ki ga prispeva to področje, v operacionalizacijo kohezijskih sredstev v novi finančni perspektivi, za kar smo na JAK pripravili in pristojnim organom oddali kar devet ukrepov, ter v pripravo novega razpisnega okvira, ki bi kar se da učinkovito in gospodarno usmeril javna sredstva v prihodnjih letih. Da bi pri tem lažje uspeli, bi veljalo delovati enotno in povezano, s skupnim glasom in močmi. Osebni interesi in načini delovanja avtorjev anonimke nam pri tem seveda ne bodo v pomoč.

16. 8. 2015                                                                                                                          

Aleš Novak, direktor