Pri Javni agenciji za knjigo (JAK) smo po svoje veseli pozornosti, ki nam jo posvečajo nekateri mediji, čeprav ta pozornost ni vedno spodbudna. Primer takšne pozornosti je bila 16. januarja 2022 oddaja Radia Študent. Po eni strani gre za ponavljanje vedno enakih (napačnih) trditev, čemur je mogoče odgovoriti s slovenskim pregovorom “Samo v mlinu se dvakrat pove”. Po drugi strani lahko s ponavljanjem kakšno stvar tudi dopovemo, naši komentatorji pa se lahko tudi česa naučijo. Latinci so ponavljanje razumeli kot “mater učenja”. 

Dejstvo je, da smo že večkrat poročali o svojem delu, naša poročila pa so objavljena tudi na spletni strani JAK. Naj omenim samo dve sporočili, ki povzemata še več starejših sporočil: “Slovenski samoupravni mlin” (8. november 2021) in “Odgovor Dušanu Mercu, predsedniku Društva slovenskih pisateljev (25. novembra 2021).

Tudi tokrat bomo potrpežljivo pojasnjevali:
1.      Slogan “Satovje besed” je bil izbran po razpravi in glasovanju o različnih sloganih (med katerimi je bil tudi “Moj sosed na oblaku”) na Frankfurtski komisiji, po posvetu z jezikoslovci in pisatelji, ki pišejo v nemščini ali angleščini, in potem, ko smo se o tem sporazumeli z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma.
2.      Mitja Čander je predstavnik nemara najbolj uspešne slovenske založbe Beletrina; bil je član Sveta JAK in o njem lahko govorimo samo dobro. Beletrina je mnoge uspehe dosegla brez podpore JAK; da se njene knjige večkrat pojavljajo na seznamih prevodov v tuje jezike, je pač znamenje njene prodornosti in kvalitete. 
3.      Prvi seznam slovenskih del, ki naj bi jih prevedli v nemščino, je delo bivše kuratorke Amalije Maček (ki je lani spomladi odstopila s svojega položaja) in nemškega kuratorja Matthiasa Göritza, in je nastal pred prihodom novega direktorja. Ta je potem povabil k predlaganju naslovov vse slovenske založbe, ki želijo oz. potrebujejo pomoč JAK. O teh predlogih je z glasovanjem odločala Frankfurtska komisija. Prvi izbor obsega 33 knjig, v drugi rundi upamo na podobno število predlogov. Postopki pri zbiranju in uresničevanju predlogov so zapleteni in zamudni, saj nemška stran pričakuje “vzorčne prevode”, “kataloge”, predstavitve avtorjev ipd. JAK je za ta namen objavil ustrezne razpise, na katere se lahko prijavi vsak. Ob tem je vsakomur jasno, da bodo o nemških prevodih navsezadnje odločale nemške založbe, ki bodo izbirale naslove po svojih merilih. JAK in slovenske založbe pri tem pomagamo po svojih močeh. 
4.      Frankfurtska komisija je posvetovalni organ, katerega člani/ce so znane akademske in strokovne osebnosti, sklicuje jo direktor, ki se je odrekel pravici glasovanja.
5.      Direktor Dimitrij Rupel ima doktorat iz sociologije kulture, da o njegovih mednarodnih in diplomatskih kvalifikacijah ne govorimo. Vodil je že večje organizacije, kot je JAK, npr. Ministrstvo za zunanje zadeve in mesto Ljubljana. 
6.      JAK ima resne probleme s številom sodelavcev, ki postajajo še resnejši spričo nalog, kot je gostovanje na FKS leta 2023. Žal nam t.i. kohezijska pogodba omogoča samo štiri nove zaposlitve, kar je sedemkrat manj, kot jih je svojemu gostovanju v Frankfurtu namenila npr. Gruzija. Ta država je za svoj nastop na FKS porabila 7 milijonov evrov, medtem ko je lanska gostja Kanada porabila 20 milijonov dolarjev. Slovensko gostovanje bo shajalo s štirimi milijoni in pol, kar je treba pripisati pomanjkljivim načrtom in pripravam iz leta 2018. 
7.      Komentarji v zvezi s krivičnimi izbirami in političnimi simpatijami so neupravičeni. Slovenska agencija za knjigo je bila ustanovljena, da bi se utrdila razdalja med državo in umetnostjo. Država je dolžna spodbujati procese, ne sme pa biti vsebinski arbiter. Člani Frankfurtske komisije in člani drugih strokovnih komisij pri predlogih in izbiri upoštevajo samo strokovne kriterije. Ugovori s strani Cankarjeve založbe, ki je navidezna založniška hiša (brez lastnega aparata in zaposlenih delavcev) in ki je zgolj “blagovna znamka” za del programa (vsega spoštovanja vredne) Mladinske knjige, so še posebej nenavadni. Gre za trditve brez podatkov, brez osnove in brez prepričljivosti.
8.      JAK je odprta in odgovorna organizacija, ki upošteva vse predloge založb in deluje popolnoma pregledno. K sodelovanju vabi vse avtorje in založnike, vse izbire so pokrite z razpisi.
9.      Prva stvar, ki jo je poleti 2021 ukrenil direktor Rupel, je bila notranja revizija, ki je ugotovila manjše pomanjkljivosti, ki so v procesu odpravljanja. 
10.   JAK ugotavlja, da je kulturna politika po letu 2020 postala realistična in glede na razpoložljiva sredstva tudi spoštljiva in prijazna do intelektualnega dela. JAK seveda ne odgovarja za težave drugih nevladnih organizacij, ugotavlja pa, da sta pred njo leti velikih izzivov, ki bolj kot konfrontacije potrebujejo dialog in sodelovanje.   
 

dr. Dimitrij Rupel