Slovenski pregovor pravi: Samo v mlinu se dvakrat pove. Dogajanja v zadnjem letu ali dveh - tokrat tudi ob navijanju novinarja Dela Igorja Bratoža - dokazujejo, da je Slovenija zelo glasen mlin, v katerem se argumenti izgubijo v hrupu in v vseh mogočih šumih, katerih namen je po vsem videzu preprečiti razumevanje med državljani. Slišali smo že, da se nekatere politične stranke a priori nočejo pogovarjati s strankami drugačne usmeritve; zdaj lahko ugotovimo, da ponekod, npr. pri Delu in v krogih nestrpnih ljudi nočejo poslušati/brati o dejstvih. Ponekod preprosto ne trpijo ugovorov, pojasnil ali argumentov, ki jim ne ugajajo. V ozadju te nestrpnosti se tako rekoč zakonito in logično (do nedavna sicer nepričakovano) pojavljajo refleksi, ki so bili značilni za sistem t.i. socialističnega samoupravljanja. Za ta sistem je bilo značilno, da je vseboval polno zvenečih postulatov o pravicah (samo)upravljalcev, v resnici pa je z njim Partija prikrivala svoje gospodujoči položaj. Nekaj podobnega se dogaja danes v kulturi in - glej zlomka! - tudi v založništvu in okrog Javne agencije za knjigo.

Novinar Dela Igor Bratož je v zvezi z Javno agencijo za knjigo (JAK) in v zvezi s frankfurtskim knjižnim sejmom (FKS) 6. novembra 2021 ponovil vprašanja in odgovore, ki so bili pred tem predstavljeni že v mariborskem Večeru (16. oktobra 2021), v radijski oddaji Studio ob 17h (18. oktobra 2021) in v televizijski oddaji Odmevi (20. oktobra 2021). JAK oz. njen direktor sta na vsa vprašanja obširno odgovarjala, nazadnje 21. oktobra na spletni strani JAK. Tam piše:

Pojasnilo Javne agencije za knjigo RS

21. 10. 2021

Direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu-Whatmoughu
Novinarkama Tanji Starič in Špeli Kožar
Kulturni delavki Anji Golob

20. oktobra 2021 je bil v večerni oddaji TV Slovenija Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič objavljen prispevek gospe Špele Kožar, ki naj bi bil po napovedi posvečen frankfurtskemu sejmu, oziroma slovenskemu gostovanju na FKS leta 2023. Prispevek je bil lepljenka televizijske izjave urednika Cankarjeve založbe A. Harlamova in odlomka iz razprave direktorja JAK dr. Dimitrija Rupla v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki je Dimitrij Rupel ni namenil televiziji. Odlomek je bil brez avtorjevega dovoljenja prirejen pristranskim in zgrešenim pogledom novinarke, ki razen pritrjevanja Harlamovu in pesnici Golobovi ni v ničemer informiral o aktualnem oziroma načrtovanem dogajanju v Frankfurtu.

Oba novinarkina vira sta klienta JAK in od nje prejemata finančno podporo, vendar s tem kar prejemata po vsem videzu nista zadovoljna, zato napadata kolegice in kolege, ki se vsaj tako kot onadva prizadevajo za koristi slovenskih knjig in njihovega uveljavljanja v tujini.

Prispevek je bil v imenu Cankarjeve založbe, ki pravzaprav ni samostojna založba, in ima zaposleno eno samo osebo in je v letu 20/21 dobila od JAK 271.000 evrov podpore, naperjen proti založbi Beletrina, ki ima zaposlenih več kot dvajset sodelavcev, in je od JAK v letošnjem letu na javnih razpisih dobila 300. 000 evrov.

Gospa Golob nastopa po Nemčiji s pomočjo finančne podpore JAK in slovenske države, ki ju po vsem videzu zaničuje. Gospa Golobova je samo za zadnji dve gostovanji v Nemčiji prejela 2.200 evrov.

Sicer gre za popoln nesporazum. Novinarka je očitala Agenciji, da je posredovala svoji agentki v ZRN petnajst naslovov slovenskih knjig, obenem pa očita, da se JAK ne pripravlja dovolj učinkovito na nastop čez dve leti. Izbor Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma 2023 ne pomeni le izvoza nekaj knjižnih naslovov (čeprav je to pomembno), ampak za celovito predstavitev Slovenije nemškemu in svetovnemu občinstvu. Slovenija je za tak namen dobila evropska kohezijska sredstva.

JAK je potem ko je Dimitrij Rupel nastopil službo pri njem, poslala v ZRN naslove, ki jih je podedovala od prejšnjega direktorja in kuratorjev; nove naslove pa bo posredovala nemškim založbam na podlagi odločitve frankfurtske komisije in na podlagi sto predlogov založb, ki so prišli na njen naslov pred enim tednom. Ob tem velja omeniti vsaj tri podatke:

1. 1. Da so bila sredstva za Frankfurt 2023 sproščena šele 21. julija 2021,
   2. Da slovenske založbe in JAK predlagajo objave, o njih pa odločajo v Nemčiji,
   3. Da se je direktor JAK že vnaprej izključil iz glasovanja v sicer pluralistično sestavljeni "frankfurtski komisiji".

Javna agencija za knjigo RS,

Dr. Dimitrij Rupel

3. novembra 2021 mi je gospod Bratož poslal novinarsko vprašanje, na katero sem mu takoj odgovoril:

“Dragi gospod Bratož,

najino in dopisovanje med Vama z Gabrielo Babnik je povezano z nekaterimi nesporazumi pa tudi z nekam pogreto slovensko kulturno-politično štimungo.

1. Vsa leta, tudi letos slovenske založbe - s pomočjo Javne agencije za knjigo (JAK) ali brez nje - predlagajo tujim založbam uvrščanje slovenskih avtorjev v njihove programe. Nekateri predlogi (v zadnjem času npr. Vitomil Zupan, Drago Jančar…) so bili prav uspešni. Prevodov slovenskih knjig je vse več. Glede na Frankfurtski knjižni sejem 2023 si kuratorji, agenti in tudi sodelavci JAK prizadevamo za čim več prevodov v nemščino. O objavi prevodov odločajo, kot je razumljivo, tuje založbe. Nekatere slovenske založbe pomoči JAK ne potrebujejo in se dogovarjajo neposredno.

2. Na JAK sem prišel v začetku poletja 2021. Iz pogovorov z nemškim kuratorjem sem izvedel, da nemška stran (agencija Heinemann) pričakuje vsaj 15 naslovov leposlovnih (proznih) ali stvarnih knjig že v avgustu. Göritz in Mačkova sta večino teh naslovov že izbrala, nakar smo po sestanku kolegija direktorja, na katerem je bil navzoč tudi akademik Janko Kos, oblikovali seznam predlogov. To je bil poskus, katerega končni rezultat še ni znan. Za drugo in naslednje runde smo na JAK ustanovili “frankfurtsko komisijo”, ki sistematično (i)zbira predloge slovenskih založb. Nemškim kolegom jih bomo posredovali, ko bo prišlo do odločitev. Glede na dolgotrajnost postopkov sicer ne smemo izgubljati časa, če hočemo leta 2023 narediti dober vtis.

3. Gabriela Babnik je bila dalj časa predsednica Sveta JAK. Zaradi tega in zaradi drugih njenih kvalifikacij sem jo pregovoril, da je na JAK sprejela mesto podsekretarke; dogovorjeni smo bili, da bo vodila priprave na Frankfurt. Njene pristojnosti so bile opisane v razpisu in ne v kohezijski dokumentaciji, ki je stara več let in v njej seveda ni niti Dimitrija Rupla niti Gabriele Babnik. Gospa Babnik je bila po nastopu službe in po nekaterih pogovorih s sodelavci po vsem videzu nekoliko razočarana. Kljub spodbujanju z moje strani, predvsem pa zaradi zdravja se je navsezadnje odločila zapustiti podsekretarski položaj na JAK.

Med skrajno spornimi trditvami v Bratoževem članku je tudi trditev, da se geslo Satovje besed razlikuje od prvotnega gesla, ki naj bi bilo uporabljeno v začetku kandidiranja za “častno gostjo FKS 2023”. Do letošnje jeseni ni bilo za FKS 2023 uradno predlagano nobeno geslo. Geslo/slogan, ki ga omenja Bratož (Sosed na oblaku), so že uporabili uredniki antologije slovenske poezije pri nemški založbi Hanser. Naslov neke knjige oz. (prirejen) citat iz neke pesmi najbrž ni dovolj za predstavitev kulture vse države? Urednici založb Pivec in “/*cf.” se pritožujeta nad izborom 15 knjig, ki sta jih v glavnem določila prejšnja kuratorja Göritz in Mačkova, pri čemer sta pritožbi neupravičeni, saj izhajata iz lahkovernega prepričanja, da nekdo v Ljubljani odloča, kaj bo izšlo v Nemčiji. Ljubljana oz. JAK pomaga pri promociji knjig tistim, ki to želijo. Obe založbi sta poslali predloge, ki bodo upoštevani glede na kvaliteto, ne glede na samoupravne “pravice”.  

Pač pa je nenavadna pripomba prof. Mihe Kovača (ki je à propos član Frankfurtske komisije JAK), ki pravi: “Cankarjeva založba kot ena najstarejših članic Zbornice založnikov bi lahko zahtevala razpravo o tem, kdo, kje in zakaj je zbornici speljal dogodek, ki bi moral biti njen paradni konj.” Prvič je Cankarjeva založba le del Mladinske knjige, drugič pa seveda ni res, da bi imela zbornica založnikov kdajkoli kakršnokoli vlogo pri načrtovanja ali izvajanju (da ne govorimo o financiranju) gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Pogodbo o slovenskem nastopu so leta 2018 podpisali FKS, JAK in Ministrstvo za kulturo. Sredstva za dogodek so večinoma evropska (kohezijska), sicer pa proračunska. Sicer je notorno dejstvo, da JAK sofinancira velik del slovenske knjižne produkcije. To ni nič paradnega, temveč že vrsto let utečena praksa, značilna za vse moderne in demokratične družbe. Agencija JAK podpira vitalnost in kakovost slovenske knjižne produkcije.

Več besed si nesrečni Bratožev samoupravni mlin ne zasluži. Namen naših budnih “kritikov” in  različnih "kulturnih delavcev" je usmerjanje javne pozornosti k nepomembnim rečem in oviranje zbranega, smotrnega delovanja za čim bolj spodobno predstavitev Slovenije na frankfurtskem sejmu čez dve leti.

K vsemu temu res nimam veliko dodati razen morda neke kulturnopolitične opazke, do katere sem zaradi svoje dolgoletne akademske, uredniške in diplomatske kariere najbrž upravičen. V Sloveniji se je poleg samoupravne ohranila tudi miselnost, da mora za pesnike, pisatelje, umetnike in seveda založbe skrbeti država. Ta del miselne tradicije je upravičen zaradi posebnosti slovenskega knjižnega trga in zaradi splošne navezanosti na slovenščino, ki je bila ena od važnih podlag za naše osamosvojitveno podjetje pred tridesetimi leti. Čeprav je založništvo gospodarska dejavnost, potrebuje državno/javno podporo zaradi majhnosti knjižnega trga pa tudi zaradi prepričanja, ki smo ga pred tridesetimi leti vgradili v slovensko državnost: da je potrebno podpirati kvaliteto. To podpiranje - kot vemo iz preteklosti in iz drugih držav - ni preprosto, saj državi oz. politiki ni mogoče prepustiti razsojanja o vsebini umetnosti. JAK je sistem, ki smo ga prevzeli od razvitih zahodnih držav in ki skrbi, da je razdalja med državo na eni in umetnostjo na drugi strani jasna, razločna in težko premagljiva. Država mora skrbeti za nemotene procese, ne sme pa se vtikati v vsebino!

6. november 2021

 dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK