Poročilo o raznolikosti (Diversity Report), ki je izšlo konec lanskega leta pod okriljem Zveze za kulturne transferje iz Avstrije, sta med drugim podprli JAK ter Mestna občina Ljubljana. Aktualno poročilo, ki sicer s presledki izhaja od leta 2008, prav zato nekoliko podrobneje analizira vidik prevodov slovenskih avtorjev, z željo bolje razumeti omejitve, s katerimi se ta dela srečujejo v boju za vidnost na največjih evropskih trgih. Razumevanje in preseganje teh omejitev bo ena od strategij slovenske predstavitve v okviru programa države gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022. Poročilo, ki je dosegljivo na tej povezavi, je podrobneje predstavil dr. Miha Kovač, profesor založniških znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in eden od soavtorjev poročila, ki je med drugim povedal, da je odskočni prevodni jezik za slovenske avtorje (kot vse vzhodnoevropske avtorje) nemščina, saj prevodu v nemščino običajno sledijo prevodi v druge jezike, in da je za uspeh prevoda ključna promocija, tako s strani tuje založbe, ki knjigo izda, kot tudi celovita promocija slovenske literature in avtorjev v mednarodnem prostoru, za katero si s skupnimi močmi prizadevajo slovenske založbe ob podpori JAK.

Renata Zamida, direktorica JAK, je zatem predstavila primerljivo interno raziskavo, ki jo je pred časom opravila mreža Enlit (European Network for Literary Translations), namenjena spodbujanju literarnega prevajanja, ki trenutno vključuje že več kot 20 organizacij iz različnih evropskih držav, med drugim tudi JAK (povzetek raziskave v priponki). Veliko vključenih institucij ima za seboj tudi nastop v vlogi častnih gostij Frankfurtskega sejma (Francija, Nizozemska, Finska), zato so izmenjave teh izkušenj dragocene, prav tako kot vpogled v dolgoročne pozitivne učinke tega projekta. Direktorica je za letos napovedala tudi novo Raziskavo o bralnih in nakupnih navadah Slovencev, ki osvežuje istoimensko raziskavo iz leta 2014 in katere naročnika sta JAK ter Ministrstvo za kulturo.

Anja Kovač, pristojna za mednarodno sodelovanje in projekt Frankfurt 2022 pri JAK je nato predstavila aktivnosti, ki jih JAK pripravlja na sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april). Pri tem so se ji pridružili založniki, s katerimi bo JAK na omenjenih sejmih sodeloval in jim nudil servisne storitve, ter dve izmed številnih avtoric in avtorjev, s katerimi JAK na prihajajočih sejmih prireja dogodke ob izidih njihovih prevodov.

Katja Urbanija, literarna agentka pri založbi Goga, je povedala, da znotraj Goge deluje prva literarna agencija v pravem pomenu besede na Slovenskem, ki ne zastopa le svojih avtorjev, temveč tudi avtorje, ki izdajajo pri drugih založbah, in nekatere tuje avtorje, zaenkrat s področja nekdanje Jugoslavije. Pri nastopu v tujini je literarno posredništvo nepogrešljivo, zato bomo morali v prihodnosti na tem področju storiti še veliko in vlagati v znanje, da bo slovenska literatura v tujini ustrezno zastopana.

Agata Tomažič, avtorica, katere zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015) bo prihodnjo pomlad v prevodu Stéphane Baldeck izšla pri Belleville éditions v Parizu, je poudarila, da je podpis pogodbe s francosko založbo izjemen dogodek, saj je francoski trg tradicionalno precej zaprt in je nanj težko prodreti, ima pa veliko potenciala.

Luka Novak, avtor in založnik (založba Totaliteta), je dober poznavalec francoskega knjižnega trga, nedavno pa sta mu pri založbi Léo Scheer v Parizu izšli dve knjigi: Le Metro – Inconscient urbain ter Phenomenologie de la Mayonnaise – prva v prevodu Andrée Lück-Gaye, drugo pa je sam spisal v francoščini. Novak pravi, da so francoske založbe zelo profilirane, zato je ključno, da s pravim naslovom pristopiš k pravi založbi.

Avtorici Mojca Kumerdej in Jana Bauer, ki sta jima pravkar izšla prevoda knjig v nemščino (Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu, in Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee, prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), bosta knjigi predstavljali na knjižnem sejmu v Leipzigu. Obe sta povedali, da sta prevoda sad dolgoletnih prizadevanj založb Beletrina in Sodobnost (kjer sta izšla izvirnika del) in da je izkušnja sodelovanja s tujimi založbami zelo dobra, nivo profesionalnosti pa visok. Kumerdej je še poudarila kako pomembni so v procesu kvalitetni prevajalci in da ima sama nabor prevajalcev s katerimi redno in dobro sodeluje.

Tanja Skale, literarna agentka pri založbi Forum Ljubljana, ki med drugim izdaja revijo Stripburger, se bo udeležila sejmov v Leipzigu in Bologni, pri čemer bo v Leipzigu istočasno sodelovala na striparskem festivalu The Millionaires Club. Orisala je specifike trženja pravic za stripe, kjer več uspeha kot na velikih splošnih knjižnih sejmih beleži na manjših, za strip specializiranih sejmih.

Orlando Uršič, direktor in glavni urednik pri založbi Litera, katere avtorica Anja Mugerli bo po posredovanju JAK maja nastopila na Festivalu prvega romana v nemškem Kielu, je poudaril, da se Litera trudi, da bi na področju trženja pravic v tujino začeli aktivneje delati, kar brez nacionalnih finančnih spodbud, da lahko razvijajo in izobražujejo kader in izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dogodki mreženja v tujini, ne gre. Denarna sredstva za razvoj tega področja so ključna, saj traja precej časa, preden ima založba tudi ekonomsko korist od trženja prevodnih pravic, a je istočasno nujno krepiti domačo sceno, ker brez založniške podstati in profesionalne panoge doma tudi v tujini ne moremo delovati.

Senja Požar, vodja prodaje pravic pri Mladinski knjigi, je povedala, da se na MK s trženjem pravic kontinuirano ukvarjajo že dlje časa in tržijo naslove tako iz vrst literature kot humanistike, priročnikov in otroških knjig. Prav na slednjem področju so zelo uspešni, pri čemer je njihovo paradno ime avtorica in ilustratorka Lila Prap, ki bo letos praznovala 20. obletnico delovanja, zato ji bodo tematsko posvetili svojo stojnico na Bolonjskem knjižnem sejmu. Veselijo se, verjame da skupaj z ostalimi založniki, avtorji in ilustratorji, da bo Slovenija svojo bogato tradicijo in aktualno produkcijo lahko predstavila kot častna gostja v Bologni leta 2021.

Za konec je Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je kot ena redkih založb v Sloveniji specializirana za otroško in mladinsko literaturo, povedal, da so se za vstop na tuje trge opogumili pred nekaj leti in da iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Pri tem se mu zdi ključen servis JAK v obliki možnosti najema založniške mize na nacionalnih stojnicah na mednarodnih sejmih, organizacija dogodkov mreženja s tujimi založniki, izvedbe študijskih potovanj za tuje urednike in založnike v Sloveniji ter številne druge aktivnosti.

Po omenjenih treh mednarodnih sejmih v prvi polovici leta JAK načrtuje še srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo potekalo 23. maja v Literaturhaus München. Na tovrstnih srečanjih želimo nemškim založnikom predstaviti slovenski knjižni trg, najvidnejše avtorje in pa mehanizme finančne podpore, slovenskim založnikom pa ponuditi možnost za intenzivno mreženje in trženje pravic. Osredotočanje na nemški govorni prostor je v dejavnostih JAK pomembno predvsem v perspektivi slovenskega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Več informacij:

Poročilo o raznolikosti 2018: https://www.wischenbart.com/page-10

Knjižni sejem v Parizu: https://jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/jak-s-stojnico-prvic-na-mednarodnem-knjiznem-sejmu-v-parizu-24154

Knjižni sejem v Leipzigu:  https://jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/marec-je-tudi-mesec-za-knjizni-sejem-v-leipzigu-24155

Knjižni sejem v Bologni: https://jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/bliza-se-sejem-otroskih-knjig-v-bologni-24152