V skupini v Prevzgojnem domu Radeče smo že začeli s pisanjem osnutkov svojih besedil.

V sredo, 31. 1., je skupino udeležencev v Prevzgojnem domu Radeče obiskal raper Zlatko. Z mentorjem skupine Esadom Babačićem sta se v Radeče odpeljala kar z vlakom.

 V Prevzgojnem domu Radeče so se udeleženci že na drugem srečanju z mentorjem Esadom Babačićem preizkusili v pisanju pesmi.

V torek, 4. decembra 2018, se je projekt ViA za letošnje leto zaključil s sklepno prireditvijo v zavodski jedilnici. Na zaključnem dogodku, ki so ga udeleženci poimenovali »Dob ima talent« so obsojenci predstavili del celoletnega literarnega ustvarjanja, program je popestril kantavtor Matej Krajnc. Na ogled je bila tudi posebna zgodba - film Potopis, ki prikazuje mentoričine vsakotedenske poti na Dob, brani teksti pa so raznoliki »potopisi«, ki so jih udeleženci ustvarili na literarnih delavnicah. Mentoričina ideja za film je obrodila sadove s pomočjo igralca Branka Jordana in študentov AGRFRT, za produkcijo je poskrbel Blaž Miler. Ob zaključku so obsojenci prejeli potrdila o sodelovanju v projektu in zbornik. 

Ilustratorski modul v ZPKZ Dob v letošnjem letu poteka pod mentorstvom Zorana Smiljanića, ki ima stripovski jezik v mezincu. Del znanja o nastajanju stripa je predal tudi udeležencem projekta ViA. Nastajajo prve skice hudomušnih stripov, nekaj pa je tudi že končnih izdelkov, ki bodo, skupaj z ostalim gradivom objavljeni v Zborniku ViA 2018.

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je v četrtek, 13. decembra 2018, potekala sklepna prireditev projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, z naslovom »Vzela je svoj kompas«.
Vzela je svoj kompas, ki jo je pripeljal
do njegovega železnega srca.
Zdaj nosi ga v krvavi roki.
Vzame pero, da iz svojega srca nariše pot.
(Lucija)

Udeleženke so pod vodstvom celoletne mentorice mag. Nataše Konc Lorenzutti izvedle bralno uprizoritev drame Matjaža Zupančiča z naslovom Razred, ki so jo priredile in prilagodile svojim občutjem ter življenjskim okoliščinam, v katerih se trenutno nahajajo. Brale so tudi odlomke del, ki so jih v tem letu ustvarile same. Prireditev je s harmoniko glasbeno povezoval Janez Dovč. Literarnega večera se je udeležila tudi Tanja Komadina, ki je v zavodu letos sodelovala kot mentorica ilustriranja.
Vse udeleženke so ob koncu prireditve prejele zbornik »Iz zlate kletke«, ki hkrati nosi ime knjižnice zapora na Igu. Kletka sicer nikomur ne prinaša prijetnih občutkov, pa vendar je s celoletnim literarnim ustvarjanjem in begom v literaturo pridobila zlati lesk in vstopnico za boljše življenje na prostosti. Udeleženke literarnega večera so presenetile goste s simboličnimi darili – poklonile so jim ročno izdelan nakit.
Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« je tudi letos pokazal, da si zaprte želijo sodelovati v tovrstnih aktivnostih in postajajo z vključitvijo bolj samozavestne in na ta način boljše opremljene za življenje, ki jih čaka po odpustu. Nekatere zgodbe iz projekta, ki so se začele v zaporu, se uspešno nadaljujejo tudi na svobodi. Ena izmed takih zgodb je ravno iz zavoda Ig, saj je nekdanja udeleženka v projektu pred kratkim izdala že svojo drugo pesniško zbirko.

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana je bila v sredo, 12. decembra 2018, organizirana zaključna prireditev v sklopu projekta »Vključujemo in aktiviramo!«. Dogodek je bil prežet z vtisi ob celoletnem ustvarjanju, branjem in poslušanjem uglasbenih literarnih besedil udeležencev, zazrt pa je bil tudi v prihodnost. Mentorica in pisateljica Cvetka Bevc je obsojence celo leto spodbujala, da so bele liste napolnili s črkami, besedami, pesmimi in zgodbami. Dejala je, da je bilo na delavnicah lepo in naporno. Obsojencem je zaželela, da čim prej zadihajo na svobodi in da tudi tam vzamejo knjige v svoje roke. Orisala je ustvarjanje, ki je potekalo na različne načine – ustvarili in uprizorili so igro Čevljar, ki jo bodo zaigrali tudi študentje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Poleg pesmi so ob kreativnih vajah iz pisanja nastajale zgodbe – s pomočjo razglednic in predmetov, ki jih je v zavod prinesla mentorica.
Pesnik in glasbenik Bojan Sedmak je za prireditev uglasbil pesm, ki jo je napisal eden od udeležencev - Ali čutiš bolečino, ter jo predstavil zbranim. Dramski igralec in predavatelj Tomaž Gubenšek je z interpretacijo odlomka igre Čevljar in nekaterih zgodb ter pesmi vzbudil pri publiki močne odzive. Sklepni del prijetnega dogodka je glasbeno obogatil Vlado Kreslin in bil deležen velikega aplavza.

Letošnji udeleženci projekta ViA v ZPKZ Ljubljana smo skupaj z mentorico Cvetko Bevc pripravili prav posebno dramsko uprizoritev - Čevljar, s katero smo na hudmušen način poskušali ujeti nekaj utrinkov zaporniškega življenja. Najprej smo predstavo dramsko zasnovali, nato pa s trdim delom, pripravo vseh potrebnih rekvizitov in veliko vaje nasmejali večino, ki si je predstavo ogledala.

V zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor je bila v ponedeljek, 10. decembra 2018, izpeljana sklepna prireditev ob zaključku projekta »Vključujemo in aktiviramo!«. Mentor letošnjega projekta Orlando Uršič se je skupaj z udeleženci delavnic sprehodil skozi celotno leto branja, učenja, pisanja in ustvarjanja. V sproščenem vzdušju so predstavili svoje vtise, spoznanja, doživetja, občutke ter nova znanja. Vsak izmed njih je posebej izpostavil posameznega zunanjega gosta, ki ga je najbolj nagovoril. Na odru se jim je pridružila tudi gospa Kristina Kočan, ki je med letom obiskala delavnico projekta, podala je svoja občutja in vtise ter prebrala eno izmed svojih pesmi. Udeleženci niso pozabili niti na glasbeni pridih, ki je k sodelovanju pritegnil celotno dvorano. V zaključnem delu prireditve sta se tako mentorjema, gostom na delavnicah, udeležencem in celotnemu zavodu zahvalili predstavnici Javne agencije za knjigo RS in vse navzoče povabili k sodelovanju v prihodnjem letu. V imenu Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor je navzoče nagovorila vodja Sektorja za tretma Marina Veselič in se z majhnimi pozornostmi zahvalila mentorjema, Javni agenciji za knjigo RS in zunanjim gostom.
In kot so dejali udeleženci letošnjega projekta: ''Vsak od nas gleda na svobodo drugače, tudi občutimo je ne vsi enako. Za nekatere je svoboda stvar zunanjih okoliščin, za nekatere je stvar notranjih okoliščin. Tudi poezija oziroma literatura človeka lahko osvobodi, pa čeprav le začasno, ob branju ali pa ob poslušanju. Druženje skozi projekt »Vključujemo in aktiviramo!« je bilo za nas udeležence začasno osvobojeno ozemlje znotraj zapora. Eden izmed občutkov, ki smo jih na teh delavnicah imeli, je bil zagotovo svoboda.''

Naš mentor Orlando nas je v torek, 25. 9. 2018, ob 18. uri, povabil v Salon uporabnih umetnosti v Mariboru, kjer je potekal Literarni večer uglasbljene poezije kantavtorja Petra Andreja. Na povabilo se je odzvalo šest zaprtih oseb, vključenih v projekt ViA, v spremstvu pedagoginje in pravosodnega policista operativnega vodje. Na dogodku, ki je sovpadal s temo naših literarnih ViA delavnic smo prisluhnili predstavitvi nove knjige pesmi Petra Andreja z naslovom Skoz zvočni zid. V prijetnem ambientu nekdanje mestne kavarne smo udeleženci, preko vodenega pogovora in zapetih pesmi ob spremljavi s kitaro ter prebrane poezije, podrobneje spoznanili osrednjega gosta tega literarnega večera, njegovo (uglasbljeno) poezijo, pretekle in sedanje projekte, ki jih pripravlja ali pri njih sodeluje. Kakor je dejal moderator večera, njegovo vsestranskost ter avtorjevo razmišljanje med drugim tudi o tem, kako nastane uporniška pesem.
Večer poezije smo udelženci našega zavoda zaključili s kratkim klepetom s kantavtorjem in prejemom njegove nove knjige pesmi.

V ponedeljek, 23. 4. 2018, je bil v zavodu poseben dan. Zavod ZPKZ Maribor je sodeloval v projektu »Noč knjige«, ki je povezan s projektom Vključujemo in aktiviramo. Obsojencem v našem zavodu smo omogočili obisk zavodske knjižnice izven ustaljenega urnika, prav tako so imeli možnost branja knjig do polnoči v skupnih prostorih na oddelku.

Ob 16h je bilo utečeno »literarno« srečanje pod mentorstvom Orlanda Uršiča. Orlando je v zavodsko sredo pripeljal zanimivega gosta Sama Ruglja, ki je znan kot publicist, založnik pisatelj, in kot sin zelo znanega slovenskega psihoterapevta dr. Janeza Ruglja.

Obsojenci so eno srečanje prej prejeli v branje Rugljevo knjigo Na dolge proge, ki so jo z velikim zanimanjem prebrali in o njej debatirali tudi z avtorjem. Njegovo knjigo so komentirali, med seboj so podelili svoja gledanja, debatirali in avtorju zastavljali različna vprašanja – veliko teh se je nanašalo tudi na njegovega očeta in program, ki ga je »zasnoval« v slovenskem prostoru za ljudi v stiski. Gost je z obsojenci podelil svojo zgodbo: otroka, pisatelja, tekača, sina in očeta. Srečanje z gostom je bilo navdihujoče in je kar prehitro minilo.

Isti večer pa smo se koordinatorka projekta ViA v ZPKZ Maribor pedagoginja Barbara Ternik, pravosodni policist, operativni vodja Suad Osmanbegović in pet obsojencev odpravili v Mursko Soboto, v knjižnico na čajanko z Zoranom Predinom. Šlo je za predstavitev Predinove knjige z naslovom Dno nima dna. Prireditev je bila organizirana v sklopu projekta Noč knjige. Čajanka je potekala v prijetnem vzdušju, kjer smo obiskovalci ob čaju in sladkih dobrotah prisluhnili Orlandu, ki se je kot urednik založbe Litera, kjer je knjiga izšla,  pogovarjal z enim najbolj priljubljenim slovenskim kantavtorjem Zoranom Predinom. Pogovor je potekal v sproščenem dialogu, tudi humornem, iz katerega pa je bilo moč razbrati direktnost,  jasnost in sporočilnost aktualnih tem današnje družbe, kar je značilnost tudi Predinovih kolumn.

Udeleženci večera smo se imeli lepo in polni vtisov smo se vrnili v svoje sobe v ZPKZ Maribor, kjer smo v mislih zbirali vtise o današnjem celotnem dnevu.

V letu 2018 je mentor usposabljanja ViA v ZPKZ Maribor Orlando Uršič. Na tokratnem srečanju so udeleženci v svoji sredi poleg mentorja pozdravili tudi gosta, pisatelja Ferija Lainščka. Pogovor celotnega srečanja se je dotikal njegove knjige Češnjev cvet, ki jo je večina zbranih predhodno prebrala, in je hkrati služila za izhodišče širše razprave o vlogi umetnosti in literature v družbi. Skupino sva na tokratnem srečanju obiskali tudi koordinatorki projekta.

Mentor ilustratorskega modula v ZPKZ Maribor v letu 2018 je Jakob Klemenčič. Pod njegovim budnim očesom nastajajo zanimivi in vsebinsko raznoliki stripi.

V okviru likovne razstave, ki jo je v galeriji Skrbovin'ca pripravilo Društvo Altra, je prav pomembno mesto dobila Brigita Krek. Na razstavi, ki bo na ogled do konca septembra, se Brigita predstavlja z velikim številom likovnih del, hkrati pa je bila otvoritev priložnost, da se je širši javnosti predstavila tudi Birgitina pesniška zbirka Uročena hiša. Brigita je slike in pesmi napisala ob podpori dveh mentorjev ViA, ki že dve leti delata v Društvu Altra. Lani je delo mentorja opravljal Ciril Horjak, ki je takoj prepoznal Brigitino nadarjenost in jo tudi vodil k nadaljnjemu ustvarjanju, letos pa je vlogo mentorja prevzel Žiga Valetič, ki je v Brigitinem delu prav tako videl nekaj več. Razstavo je otvoril ljubljanski župan Zoran Janković. Brigito je na odprtju razstave presenetil tudi igralec Boris Cavazza, ki je ob tej priložnosti čutno interpretiral nekaj njenih pesmi.

Na delavnici smo se uvodoma pogovarjali o nekaterih POP slikarjih (Andyju Warholu, Royu Lichtensteinu …) in ob njunih slikah ugotavljali, kako so uporabljali že prej narejene podobe: popularne stripe, reklame ipd.

Potem so udeleženci dobili izrezke stripov, prosojni papir in risala. Naloga je bila, da na isti list prerišejo različne like, jih pobarvajo, dorišejo ozadja na način, da ustvarijo povsem lastne zgodbe, lastne podobe.

Delavnico ViA v Altri v Ljubljani je med drugimi obiskal tudi gost Boštjan Gorenc - Pižama, ki je z udeleženci govoril o prevajanju, stand-up komediji in o svojih knjigah, predvsem o delu sLOLvenski klasiki. 

V torek, 18. 12. 2018, se je v Mali galeriji Družbenega doma na Prevaljah odvila Otvoritev razstave uporabnikov Društva Altra - enota Prevalje. Ob simpatičnem kulturnem programu so si gostje imeli možnost ogledati izdelke, ki so nastali v okviru projekta »Vključujemo in Aktiviramo!«, ki sta ga pod okriljem Javne agencije RS za knjigo, v našem društvo vodila mentorja pesnica Alja Adam in ilustrator Ciril Horjak.

Tokrat nas je obiskala pesnica Barbara Korun. Očarani smo bili nad njeno poezijo. V drugem delu pa smo se z njeno pomočjo preizkusili v pisanju haikujev. Nastali so lepi izdelki.

Na današnjem srečanju, smo se v prvem delu lotili kreativnega pisanja na temo „počutim se volčje“ in „počutim se sončno“ pri tem pa smo za vsebinsko podlago uporabili knjigo Virginia in volk. V drugem delu smo se lotili skupinskega „sajenja“, ustvarili smo konkreten vrt – posadili smo okrasne rože in nekaj zelenjave, ki jo bodo udeleženci lahko uporabljali, na tak način pa tudi simbolično zaključili delavnico.

V mesecu juliju smo z mentorjem Cirilom Horjakom izvedli tudi ilustratorski modul usposabljanja projekta "Vključujemo in aktiviramo!". Ciril nas je s svojo profesionalnostjo in iskrenostjo povsem očaral in nam polepšal začetek poletja. Veliko časa smo posvetili ustvarjanju vzorcev in inicial, ki bodo polepšali zbornik ViA 2019. 

Na našem zadnjem srečanju (pred poletjem) v zavodu Altra smo gostili Kajo Teržan, ki je pripravila krasno pesniško-gibalno delavnico. Pogovarjali smo se o domu in samoti. In tudi o avtentičnosti znotraj ustvarjalnosti in širše, tistemu kar daje "težo" našemu življenju. Danes sem zapisala tale verz: "trave vedo, da niso samo trave, so rastline v gibanju, ko žuželke drsijo po njihovih telesih, se jim priklonijo. Teža trenutka je tista, ki jih usmerja, na kar odgovarjajo s svojo lego."

Včeraj je bila naša gostja pisateljica Leonora Flis. Pogovarjali smo se o potovanjih in strahu pred neznanim. Kasneje smo z našo mentorico Aljo naredili še meditacijo "potovanje po telesu", kjer nam je mentorica osmislila tale citat: "To be somebody, you have to be a body." (Ruela Frank).

Mentorica usposabljanja ViA v Društvu Altra v Prevaljah je pesnica Alja Adam. Na tokratnem srečanju smo nadaljevali z obravnavo knjige Planet, ki ne raste in se opredelili do nekaterih ekoloških problematik.

Naša ViA skupina je na dveh zaporednih delavnicah doživela različna dogodka, ki sta bila prava kulturna poslastica. Najprej smo se v Sežani srečali z igralcem in režiserjem (pa še marsikaj drugega) Gojmirjem Lešnjakom Gojcem, ki zna tudi resne teme predstaviti tako, da nas spravi v smeh. Beseda je tekla o marsičem, ne le o gledaliških predstavah in filmih, v katerih je igral, njegovo delo tako ali tako vključuje tudi družbeno angažiranost. Kar pa se tiče Butnskale (grafični album je bil tudi priročen izgovor za povabilo, saj je igral v istoimenskem filmu), nam jo je pričaral v obliki originalne radijske oddaje tako, da je imitiral glasove vsaj treh različnih likov. Bilo je razigrano, zabavno, resno in nasmejano – vse hkrati.
Naslednji teden smo obiskali Kosovelovo sobo, s katero upravlja Ljudska univerza Sežana. Ga. Mateja Kralj, ki je za ta interaktivni prostor, oblikovan v duhu Kosovelovega konstruktivizma, tudi odgovorna, nas je v izjemno prepričljivem in doživetem predavanju popeljala v Kosovelova ustvarjalna leta, predstavila nam je njegova dela in poezijo ter odgovarjala na naša radovedna vprašanja. Končno smo si lahko ogledali tudi predstavitveni film o Kosovelovem življenju in delu. Poezija, lepota in moč Kosovelovih besed, ambient in filmske podobe – vse skupaj nas je dobesedno prikovalo na stole. Ganjeni.

Projekt ViA smo v SVZ Dutovlje začeli januarja s Kosovelovo kratko prozo in po pol leta druženja nadaljevali s Kosovelovo poezijo. Pravi kulturni vrhunec naših srečanj je bil 3. julij, ko so smo se srečali s pesnikom Josipom Ostijem na Kosovelovi domačiji v Tomaju. Prijazna skrbnica domačije nam je najprej pokazala prostore v hiši, ki so namenjene javnosti, z originalnim pohištvom in zapuščino Kosovelovih, tudi z nekaj osebnimi predmeti samega Srečka. Josip Osti, avtor čudovite poezije, srčno predan Kosovelu in njegovemu delu, nas je popeljal po stopinjah Kosovela skozi vas in istočasno v stoletno kulturno-politično preteklost; z nami je bil duh ne le Srečka, ampak tudi številnih drugih pesnikov, ki je je Osti tako spretno zapletel v svojo pripoved, da so štiri ure druženja minile kot blisk – v bližini kraških borovcev, o katerih je Srečko pesnil, v senci kraškega latnika, v atriju, po katerem je dobila naslov Josipova zbirka haikujev, v hišici, ki jo od šole, kjer je večino svojega življenja Srečko živel, razmejuje le bujen vrt, obilje narave kot kontrapunkt obilju pesniških besed, ki božajo kot blaga sapa burje na vroč poletni dan. Tako so nas božale Josipove besede, ko je pripovedoval zgodbe svojega življenja, ki so hkrati zgodbe ljubezni enega velikega srca. Dva izjemna pesnika na tako lep dan, to je darilo, ki se težko ponovi. Hvala, Josip Osti.

V sredini marca je našo delavnico obiskala ilustratorka Maja Kastelic. O svojem poklicu nam je povedala in pokazala mnogo zanimivega. Izvedeli smo, da mora ilustrator vsak dan »trenirati« roko, da ne pozabi, kako se riše. Tega zares nismo vedeli. Nato nam pripovedovala, kako je nastala slikanica brez besed Deček in hiša. Zapeljala nas je v čarobno zgodbo, v kateri so slike pripovedovale tako zelo različne stvari, da je postalo že kar napeto. Še posebno zato, ker nam je Maja zaupala, kaj vse iz svojega življenja je »skrila« v podobe. Ampak o tem ne bomo nič povedali. Naj vsak bralec odkrije sam.

Preden sta nas na pustni torek obiskala Jelena Sitar Cvetko in Igor Cvetko s svojim gledališčem kamišibaj, so udeleženci ViA projekta v SVZ Dutovlje že marsikaj izvedeli o pripovedovanju zgodb in pravljic, o njihovem nastanku, komu so namenjene in kako se danes s pomočjo slikanic predstavljajo večinoma mladim bralcem, torej je bila zanje ta posebna zvrst gledališča, ki izvira iz Japonske, naravno nadaljevanje pripovedovanja zgodb ob podobah na papirju. V prijetnem vznemirjenju in večinoma tudi v pustnih kostumih, so pričakali, da se je prižgala luč ob odru z majhnim lesenim okvirjem, ki  je bil – še zaprt – videti kot lesena aktovka ali knjiga. Okvir se je odprl, stekla je pripoved in menjavale so se minimalistične podobe na papirju. Jelena in Cvetko, navdahnjena pripovedovalca, sta predstavila več zgodb za odrasle in otroke, povedala pa sta tudi vse o nastanku gledališča kamišibaj. Bilo je praznično, bilo je lepo – za vse nas je bil to čaroben dogodek.

Skupina SVZ Hrastovec je v torek, 4. decembra 2018, ob 16. uri v lokalni skupnosti, natančneje v Knjižnici Nova vas - Mariborska knjižnica pripravila svoj zaključni dogodek. Na dogodku so udeleženci predstavili svoje delo in prebrali kar nekaj svojih pesmi in drugih literarnih besedil, ki so nastajala pod okriljem projekta »Vključujemo in aktiviramo!« (JAK RS), pri katerem je v letu 2018 kot literarna mentorica sodelovala pesnica Kristina Kočan. Glasbeni gost dogodka je bil kantavtor Peter Andrej.

Metka Lampret na obisku v stanovanjski skupnosti SVZ Hrastovec v Mariboru. Utrinek izpod cvetoče slive.

Klemen Brvar je udeležencem skupine SVZ Hrastovec predstavil knjižnični sistem, še posebej pa je osvetlil, kako dostopati do zanimivih vsebin v digitalnih podatkovnih bazah.

Modul ilustriranja v SVZ Hrastovec vodi ilustratorka Andreja Peklar.

Udeleženci projekta ViA v SVZ Hrastovec ustvarjajo pod mentorstvom pesnice Kristine Kočan. Tokratno srečanje so posvetili poeziji Daneta Zajca.

Gledališče so tudi lutke in lutke so lahko vse. Z lutkarico in režiserko Ireno Rajh smo v CIRIUS-u spoznali, kako lahko čisto vsak predmet izkoristimo za lutke, celo zgolj same prste. Izdelovali smo preprosto lutko – balerino in ženskih hlačnih nogavic, ter se neizmerno zabavali z velikimi lutkami, ki so potrebovale živ izraz – obraz naših udeležencev, ki so ga z veseljem posodili in tudi nekaj odigrali. Nepozaben dogodek.

V septembru smo v CIRIUS-u obravnavali knjigo Planet, ki ne raste. Na delavnici, ki je bila hkrati priprava na obisk klimaktologinje in avtorice knjige Lučke Kajfež Bogataj, smo izdelovali plakat s temami, o katerih knjiga govori. Pogovarjali smo se o problemih, iskali vzroke in si poskušali zamisliti rešitve. Tako smo bili že lepo pripravljeni na našo gostjo, ta pa nas je kljub temu osupnila še s številnimi novimi podatki in anekdotami. Bilo je zanimivo, poučno in tudi ustvarjalno.

Danes nas je obiskala dramatičarka Simona Semenič, ki nam je predstavila delo dramatruga. Skupaj smo se pogovarjali kako izgleda njen tipičen delovni dan v gledališču. V drugem delu pa smo s pomočjo naše mentorice Neli in gostje odigrali prizor iz dramskega dela, ki ga je napisala ena od naših udeleženk. 

Kako nastane knjiga? S knjigami se običajno soočamo le kot bralci in le redko se vprašamo, kako knjiga nastane. Ali celo – kako je knjiga nastajala včasih, še pred razvojem tiska s pomičnimi črkami. Na dveh delavnicah smo raziskovali prav to. Najprej smo poskušali  besedila kaligrafsko zapisovati. Kakšen užitek je vleči vse tiste zavoje s posebnimi peresi! Naslednjič smo si se preizkusili v knjigoveštvu in izdelali majceno knjigo po svojem okusu. Vanjo bomo že še kaj zapisali. Z nami sta bili izkušeni mojstrici kaligrafije in knjigoveštva, ga. Mihalj in ga. Starič.

Mentorica modula ilustriranja v naši skupini je ilustratorka Hana Stupica. Z njeno pomočjo bomo izdelali svojo slikanico. Tekst zanjo smo napisali skupaj z našo mentoirco Neli, Hana pa nam bo pomagala, da bo slikanica o zviti lisici dobila še pravo likovno podobo. Risanja smo se lotili najprej s skiciranjem, kasneje pa smo skice prerisali na pak papir. Ustvarjali smo s črnim in belim akrilom.

Dve zaporedni delavnici smo raziskovali dialog in kako iz pogovora nastane zgodba. Kako si ljudje »podajamo« besede, ko se pogovarjamo? V stripu, pa tudi v pametnem telefonu, takšna sporočila prenašajo oblački. Tudi mi smo kopico oblačkov popisali z besedami, pravzaprav naključnimi sporočili, nato pa oblačke razvrstili v smiseln red, da je nastal pogovor dveh oseb. Pogovor, ki je tako nastal, je bil prav nenavaden. Govoril je skrivnostnem izginotju.

Naslednjič smo dialogom dodali literarni osebi, zaplet, pa še nekaj dodatnih besed - in nastala je skupinska zgodba z elementi žanra kriminalk: Slišal sem strele.

V CIRIUS-u smo se pogovarjali o knjigi; kam so ljudje zapisovali svoje misli, preden so naredili prvo knjigo? Hja, na tablice vendar – pa ne take, kot jih poznamo danes. Ampak ljudje so bili pametni in zviti, torej so kmalu pogruntali, da lahko dlje pišeš, če imaš zvitek papirusa.

Mi sicer še nimamo dolgih zgodb, a tudi kratka zgodba je lahko zvita, če jo napišemo v zvitek.

Tokrat nas je obiskala ilustratorka in umetnica Andreja Peklar. Z njeno slikanico brez besed o velikem ptiču Ferdu smo se spoznali že prej, toda Andreja nam je povedala, kako slikanice nastajajo. Naučila pa nas je, da lahko sporočamo tudi z »abstraktno« likovno podobo. Razgrnila je veliko polo papirja, nam dala v roke široke čopiče ter posode z barvo – in nekdo je začel »pripovedovati«, drugi pa smo mu sledili. Bilo je – barvito!

Prvega marca nas je obiskala pisateljica Aksinija Kermauner, ki nam je predstavila različne oblike drugačnosti – in pri nas zares razumemo ter spoštujemo drugačnost. Aksinija nam je predstavila svoje zgodbe, pa tudi pokazala, kako lahko zgodbe tudi drugače pripovedujemo – drugače na razne načine. Bilo je zabavno in poučno.

V CIRIUS-u smo se na dveh zaporednih delavnicah razveselili dveh različnih, a enako zanimivih gostov. 18. januarja nas je obiskal vsestranski ustvarjalec in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama, s katerim se je razvila zanimiva debata o knjigah, pa tudi o popularni kulturi in spletu.

Naslednji teden, 25. januarja, pa je pesnica Barbara Korun udeležence ViA delavnic zapeljala v svet poezije in s pomočjo nekaj preprostih vaj kar takoj dokazala, da pisanje pesmi ni nemogoče delo.

Udeleženci skupaj z mentorico Aksinjo pridno vadimo za decembrski nastop na skupni zaključni prireditvi.

Udeleženci so se predstavili s svojimi kamišibaj predstavami, ki so jih izdelali pod mentorstvom Jureta Engelsbergerja in Jerce Cvetko.

V CUDV Črna na Koroškem ilustratorske delavnice letos vodita kar dva mentorja, Jure Engelsberger in Jerca Cvetko. Ker sta oba mojstra kamišibaja, sta za to obliko pripovedovanja navdušila tudi svoje udeležence. Vsak izmed njih bo pripravil svoj mini kamišibaj.

Z današnjim srečanjem smo zaključili naše celoletno skupno ustvarjanje in se s kratkim nastopom predstavili še "domačemu občinstvu" v VDC Radovljica. Veseli smo vsega, kar smo s Cvetko to leto doživeli!

Obiskala nas je Manca Čujež, gornice in svetovna popotnica. Za nas je pripravila potopisno predavanje (ki ga je navdihnilo delo Janje Vidmar in Brede Pulko Otroci sveta) o življenju otrok v deželah, ki jih je obiskala: njihov vsakdan, veseli in žalostni trenutki, kulturne značilnosti in kulturna raznolikost kakor tudi spoprijemanje z naravnimi nesrečami (denimo s potresom v Nepalu). Med predavanem smo pili črni nepalski čaj, ki ga je s seboj prinesla gostja in so ga za nas pripravile prijazne kuharice v CUDV Radovljica.  

Obiskala nas je pisateljica Janja Vidmar. Prebrali smo nekaj zgodb iz knjige Otroci sveta in se z gostjo odpravili an "potep" po svetu.

Obiskala nas je pesnica in pisateljica Jana Kolarič, s katero smo celo srečanje posvetili živalski tematiki, s posebnim poudarkom na domačih ljubljenčkih. Reševali smo uganke, poslušali odlomke iz različnih knjig, se sami preizkusili v igri, na koncu pa smo tudi skupaj zapeli.

Obiskal nas je Boštjan Gorenc Pižama, ki nam je najprej prebral nekaj svojih del, nato pa tudi odigral eno od rezijanskih basni. Veliko smo se pogovarjali in se ob njegovem obisku zelo zabavali.

Danes nas je obiskala prav posebna gostja, Tinka Bačič, ki je s seboj pripeljala pravi travnik. Izbrala je kratke pesmi in zgodbice, s pomočjo katerih smo odkrivali kaj vse je na mizi pred nami. Hkrati pa nam je ga. Tinka tudi razložila kaj daje cvetovom tako lepe odtenke barv. Naredili smo poskus z rastlinskimi barvili in z njimi tudi sami poskušali slikati. Na koncu smo naredili še poskus s suhim ledom in se ob velikih mehurčkih in meglicah, ki so nastali zelo zabavali.

Obiskala nas je Tilka Jamnik, upokojena mladinska knjižničarka in promotorka branja. Gostja je predstavila tri njej ljube slikanice: The Arrival (Shaun Tan), slikanico brez besedila, Madame Butterfly (Benjamin Lacombe), slikanico »na poteg« z dolgo kačo ilustracij in besedila, in Franklin's Flying Bookshop (Jen Campbell). Poslušali smo arijo iz opere Madame Butterfly. Gostja je ob ilustracijah iz zadnje slikanice pripovedovala zgodbo o pomenu branja, ki med drugim povezuje in ljudem pomaga premagovati predsodke. Nato nam je gostja pojasnila, kako na družbenem omrežju FB promovira knjige in branje. Za zgled je vzela dve deli, ki smo ju doslej obravnavali na delavnicah, in sicer Majhen svet Andreje Borin in Atrij Josipa Ostija. Prebrala je dve pesmi (eno od vsakega od obeh avtorjev), ki ju je objavila na FB.

Z mentorico Cvetko smo obravnavali knjigo Mesečinska struna. Ker nam je bila tako všeč, smo se odločili, da jo želimo v neki obliki predstaviti v našem glasilu Izvir. Iz zgodbe Svetlane Makarovič smo povzeli bistvo. Vsi udeleženci so aktivno sodelovali. Skrajšano zgodbo je zapisala Darja Vrhunec. Ilustrirala jo je Vesna Potočnik. Bralcem smo zastavili nalogo, da k besedilu poiščejo prave ilustracije, ki smo jih pomešali in označili s črkami. Črke vpišejo k ustreznim številkam, s katerimi smo označili posamezne dele besedila. Za lažje reševanje smo delčke besedila, ki opisujejo ilustracijo, zapisali z rdečo barvo. S pravilnimi odgovori bralci glasila Izvir lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju za veliko Gorenjkino čokolado.
Maja je bila naša gostja Andreja Borin. V kolaž tehniki smo ustvarjali slike po motivih njenih pesmi. Za glasilo je poseben kolaž izdelal Dejan Celik. Kolaž je tak, da bodo bralci poiskali razlike.

Utrinke današnjega srečanja je takole strnila udeleženka Darja Vrhunec:
Bil je poseben dan. Imeli smo literarne delavnice. Cvetka nam je povedala, da si bomo ogledali novo knjižnico. Vse nas je zelo zanimalo, kakšna je.
Cvetka nam je pripravila še eno presenečenje. K nam je povabila ilustratorja. Adriano Janežič nas je februarja učil risati stripe. Po dolgem času smo ga spet videli. Zelo smo se ga razveselili.
Skupaj smo šli v knjižnico. Tam je imela glavno besedo direktorica knjižnice Božena. Vse nam je razložila in nam pokazala prostore. Pogledali smo si tudi film o knjižnici. Šli smo tudi na teraso. Tam so klopce in ležalniki. Lahko bereš knjigo in piješ kavo. Pa še lep razgled je po hribih in po Radovljici.
Videli smo tudi majhen lesen oder, da lahko nastopaš z lutkami. Vsi bi želeli nastopati z lutkami. Še bomo šli v knjižnico.

Na tokratnem srečanju je bila z nami Lela B. Njatin, ki nam je zelo igrivo predstavila slikanico Zakaj je babica jezna. 

V CUDV Radovljica je bila naša gostja gospa Andreja Borin, umetnostna zgodovinarka in pesnica. Prebrala nam je nekaj svojih pesmi. Nekaj pa smo jih prebrali sami. Zelo zanimivo smo se pogovarjali o tem, kaj nam pesmi povedo. Andreja nas je spodbujala k razmišljanju. Spraševala nas je:

O čem govori pesem?
Na kaj ste pomislili ob branju?
Kakšne barve in slike so vam prišle na misel?
Kakšni so vaši občutki?

V pogovoru, kar mimogrede, smo skupaj skovali svojo pesem. Dali smo ji naslov »Na drugi strani Radovljice«.

Na drugi strani Radovljice
Na drugi strani mesta je letališče,
na drugi strani letališča je koruzno polje,
na drugi strani koruznega polja je bezeg,
na drugi strani bezga je potka,
na drugi strani potke je tepka,
na drugi strani tepke sem pa jaz
in pišem pesem. 

V svoji knjigi nam je Andreja pokazala tudi ilustracije. Narejene so v kolaž tehniki. Vsak si je izbral kakšno pesem iz knjige. Izdelovali smo »kolažne« slike. Ko smo ustvarjali, smo zelo uživali.
Ponosni smo na svoje izdelke.

V CUDV Radovljica smo imeli Noč knjige. Pa ne ponoči, ker mi takrat spimo. Prišla je gostja pisateljica Nataša Konc Lorenzutti. Najprej smo prebrali basen. Razdelili smo si vloge. Na hitro smo se zmenili, kaj bo kdo povedal.

Potem smo povabili svoje sodelavce na predstavo. Odigrali smo kratek prizor. Če se kdo ni spomnil besedila, je pomagala Nataša. Nastopajoči smo bili ponosni, ker so nam zelo ploskali. Na koncu smo se priklonili. Mi vedno radi nastopamo.

Pisateljica Nataša je vsem skupaj povedala še nekaj zgodb. Vmes smo peli slovenske ljudske pesmi.

Za nas je bil to čudoviti Dan knjige.

Nastopili smo za sodelavce in zaposlene v VDC-ju. Zaigrali smo prizor Rešite najino hišico. Vsi so nas gledali, poslušali in nam zaploskali. Pohvalili so nas in nam čestitali. Mi smo pa zelo uživali. Mentorica Cvetka je pa kar cvetela.

Udeleženci: Ksenja, Vesna, Barbka, Poldka, Darja, Simona, Miha, Dejan, Tomaž

Naša gostja je bila tudi ilustratorka Ana Zavadlav. Pripovedovala nam je o svojem delu in nam pokazala svoje skice in risbe. Mentorica Cvetka nam je predstavila, kaj je to haiku. Ko smo se pogovarjali o vsebini haikuja, je gospa Ana zraven risala. Razložila nam je, kaj je želela z risbo sporočiti. Tudi sami smo vsebino enega haikuja narisali na poseben način. Sestavil ga je Josip Osti. Izšel je v knjigi haikujev z naslovom Atrij.Zavzeto smo ustvarjali s krep papirjem in omočeno gobico. 

Srce je en dan
igriva sinica, drug –
v klobčič zvit jež. 

Srečanje smo začeli likovno, saj smo morali pripraviti sceno za predstavo Rešite najino hišico. Potrebno je bilo izdelati hišico. Polovica skupine je z voščenkami ustvarila staro in zanemarjeno hišico, druga polovica pa je narisala urejeno hišico z zavesami in rožami na oknih. Pri tem smo se vsi zelo zabavali.

Kasneje je sledilo utrjevanje dramskega teksta, nato pa smo celo predstavo tudi odigrali na odru. Drug teden nas čaka nastop pred ostalimi sodelavci in zaposlenimi v zavodu.

V ponedeljek je bil na literarnih delavnicah naš gost režiser Darko Čuden. Z mentorico Cvetko Sokolov sta udeležence popeljala v svet gledališča. Izpeljala sta gledališko vajo za prizor Rešite najino hišico. Prisluhnili smo režiserjevim napotkom.

»Tole je vaša hišica,« je rekel Darko. Če režiser tako reče, bo pa že držalo.

Naša gostja literarnih delavnic je bila strokovnjakinja s področja glasbene pedagogike Eva Jurgec. S seboj je prinesla glasbene inštrumente. Vadili smo spremljavo pesmi iz našega gledališkega prizora Rešite najino hišico. Tokrat smo imeli še bralno vajo, naslednjič bomo poskusili že na pamet.

Želeli smo preizkusiti vse inštrumente, da bi slišali njihov zvok. Gospa Eva nas je spretno usmerjala, kdaj kdo zaigra in kako glasno. Povedala je, da je najtežje to, da imaš v roki glasbilo, pa moraš počakati na znak za igranje. Z njo smo se strinjali in upoštevali njene napotke, sicer bi vse bolela ušesa.

Takole pa se na delavnicah ViA skupinsko fotografiramo.

Violinist Klemen Bračko in Cvetka Sokolov sta nam čarobno predstavila zgodbo knjige Mesečinska struna. Violina nam je s Klemenovo pomočjo zaigrala celo zgodbo. Mili zvoki so pobožali naše duše. Strinjali smo se, da ima Klemenova violina zagotovo mesečinske strune.

Cvetka se ni mogla upreti Mihovemu vabilu na ples, saj je godec na gosli tako poskočno godel.

Na tokratni ilustratorski delavnici smo nadaljevali z ilustriranjem svojega stripa po motivih stripa Davida Krančana Pijani zajec.

Vsak ponedeljek imamo literarne delavnice. Naša mentorica je pesnica, pisateljica in profesorica Cvetka Sokolov. Spoznavamo knjige in jih prebiramo. Pogovarjamo se o vsebini in si kaj zapišemo. Nekateri kaj preberemo ali napišemo tudi doma. Veseli smo, da delamo skupaj s Cvetko. Zna zanimivo in lepo pripovedovati. Spodbuja nas, da razmišljamo in kaj povemo po svojih besedah. Všeč so ji besede iz naših krajev. Večkrat jo nasmejimo, ko kaj zabavnega povemo. Pa tudi navdušimo, če kdo kaj posebnega »pogrunta«.

Srečali smo se tudi s pripovedovalko zgodb Ivanko Učakar. Njeno pripovedovanje je kot potoček – tekoče, živo, bistro, osvežujoče.

Pet srečanj bomo imeli z ilustratorjem. Neustavljivi Adriano Janežič nam je približal strip na vse mogoče načine. Udeleženci so se takole poglobili in kasneje oblikovali vsak svoj krajši strip.

Z mentorico Bino Štampe Žmavc smo uspešno pripravili dramsko točko Pesem za Liro, s katero smo se predstavili na občinski proslavi ob dnevu državnosti. V točko smo vložili veliko truda in vaj. Veseli smo, da smo lahko popestrili dogajanje v Velenju ob dnevu državnosti.

Skupina udeležencev ViA pod mentorstvom pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc pripravlja nastop kamišibaj predstave o Orfeju in Evridiki.

Udeleženci projekta ViA so z mentorico ilustriranja Kristino Krhin nadaljevali pripravo kamišibaja na temo grškega mita o Orfeju in Evridiki.

V okviru naših delavnic sta nas tokrat obiskala Jure Engelsberger in Jerca Cvetko, ki sta nam podrobno predstavila kamišibaj gledališče ter zaigrala nekaj predstav.

V okviru projekta ViA v CVIU Velenje ilustratorske delavnice vodi Kristina Krhin, ki z udeleženci pripravlja kamišibaj na temo grškega mita o Orfeju in Evridiki.

V januarju sta ViA srečanja v CVIU Velenje, ki jih vodi mentorica usposabljanja Bina Štampe Žmavc, popestrili tudi dve gostji – Zora A. Jurič in Simona Kopinšek, ki je z udeleženci med drugim posnela tudi oddajo Sobotna bralnica, ki je bila konec januarja predvajana na regionalnem programu Radia Maribor: http://www.rtvslo.si/arhiv/sobotna-bralnica/174516649

Več o projektu pa smo zapisali tukaj.

Projekt ViA, ki je potekal v letu 2018 smo uspešno pripeljali do konca.  3.10. je VDC POLŽ Maribor skupaj z JAKRS gostil tudi zaključno prireditev projekta, danes pa smo se vsi sodelujoči v prisrčnem veselem vzdušju poslovili od našega mentorja Toneta Partljiča. Pohval in zahval Tonetu iz naše strani ni bilo konca, ljube za uho pa so bile tudi Tonetove vzpodbudne in pohvalne besede našemu kolektivu in sodelujočim uporabnikom. Ponosni, veseli in hvaležni  smo, da smo lahko bili del tako lepe zgodbe.

Obiskal nas je Nino Flisar, ki nam je podrobno predstavil kako nastane knjiga.

Obiskala nas je Brede Pugelj, igralka, pisateljica in terapevtka. Skupaj z nami je pripravila dramatizacijo Povodnega moža, pri kateri smo vsi nastopali z igro, petjem in plesom.

Obiskal nas je imenitni Andrej Rozman Roza, s katerim smo bili zelo kreativni in ustvarjalni tudi vsi udeleženci ViA skupine.

Današnje srečanje je bilo zelo posebno, saj smo se odpravili na ekskurzijo v Ljubljano, v Lutkovno gledališče, kjer smo si ogledali predstavo Kit na plaži (Vinka Moderndorferja). Po predstavi smo obiskali Drugo violino in se srečali z nekaterimi stanovalci CUDV Draga.

Obisk pisateljice Janje Vidmar. Predstavila nam je svoje »otroke sveta«. Veliko smo se pogovarjali o potovanjih in tujih deželah in se dotaknili tudi moralnih dilem v zvezi z otroki sveta. Gostja Janja nam je predstavila veliko zanimivosti iz svojih potovanj – med drugim smo poskusili tudi mlete črve.

Na tokratnem srečanju smo poskušali v eno uro spraviti vse kar smo v zadnje pol leta počeli z našim mentorjem Tonetom. Poskušali smo se spomniti vseh gostov, ki so nas v pretekle pol leta obiskali, vseh knjig, ki smo jih prebrali in vse drugih stvari, ki smo jih skupaj počeli. Zelo veseli smo, da smo z uprizoritvijo Romeo in Julija sodelovali tudi na naši vsakoletni prireditvi Greš na kavo?, ki je bila letos še posebej slovesna, saj smo praznovali petindvajsetletnico delovanja zavoda. Kratka dramska Shakespearjeva uprizoritev nam je tako všeč, da smo jo danes kar še enkrat uprizorili.

Obiskal nas je pisatelj Peter Svetina in z nami odigral nekaj prizorov iz del, ki smo jih obravnavali.

Obiskala nas je igralka Mojca Partljič. Z njeno pomočjo smo se odpravili v Kekčev svet in spoznali Pehto in vilo Škrlatico. Seveda smo pri igri sodelovali tudi mi.

Obiskala nas je pisateljica Aksinja Kermauner, ki ima veliko izkušenj z lahkim branjem. Ker smo kar nekaj časa posvetili branju njene knjige Cvetje in ogenj, smo bili veseli, da nam jo je tudi ona predstavila (v kamišibaj tehniki).

Z gostjo Vesno Radovanovič smo pregledali veliko slikanic.

S skupnimi močmi smo uspeli prebrati celotno knjigo, ljubezenski roman Cvetje in ogenj pisateljice Aksinje Kermauner. Spoznali smo osebe, prepoznali in začutili zaplet in z zanimanjem sledili zgodbi ter se razveselili srečnega konca. G. Tone je opogumljal in na koncu pohvalil vse bralce!

Spet smo se srečali z Bojano Dimitrovski. Glede na to, da smo z mentorjem Tonetom zadnje tedne veliko govorili o ljubezni (Shakespeare: Rome in Julija), smo tudi z Bojano ustvarjali na temo ljubezni. Nastali so lepi izdelki.

Obiskala nas je muzikologinja, dr. Inge Breznik. Gospod Tone Partljič je imel popolnoma prav, ko je ob pozdravu povedal, da kdor sreča gospo Inge, je ne pozabi in jo zagotovo ohrani v lepem spominu. Gostja se je predstavila ter nas z vedrino in lahkotnostjo popeljala skozi spoznavanje tona, ritma, glasbe in plesa z izvirnimi, preprostimi tehnikami in pristopi dela. Sama nam je zelo lepo zapela slovensko himno in Prešernovo Nezakonsko mater. Uporabnike je učila pravil pri petju himne. Nato pa smo se himno tudi z njeno pomočjo učili peti. Gospa Inge je bila zadovoljna s petjem in je uporabnike pohvalila. Uporabniki so želeli, da se nam pridruži vsaj še enkrat ob zaključni prireditvi, kar je potrdila.

Srečanje je potekalo z igralcem Radom Pavalcem in v duhu 8. februarja. Spoznali smo gosta, njegovo profesionalno pot in igralski poklic. Poslušali smo Prešernovo Zdravljico in Nezakonsko mater z igralčevim žametnim glasom in občudovali njegov igralski talent. Spoznali smo še druge Prešernove pesmi; O, Vrba... Pogovarjali smo se o  Francetu Prešernu in o temah, o katerih je pesnil pesmi. Tone Partljič je uporabnikom  predstavil knjigo Poezije in so si ogledali njegove rokopise. Posvetili smo se branju in razumevanju besedila naše slovenske himne, ki smo jo prebrali iz knjige slikanice Zdravljica, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič. Besedilo smo razgradili do dobrega razumevanja, iskali k besedam razumljive sinonime. Uporabniki so spoznavali pojme domovina, narod, hrepenenje, rojak, mir.

Obiskala nas je dr. Dragica Haramija, profesorica književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, avtorica več knjig, predsednica Bralne značke,  pa tudi strokovnjakinja za lahko branje. Uvodoma je gospod Tone Partljič predstavil gostjo. Gospa Dragica Haramija je uporabnikom predstavila lahko branje, pokazala časopis 20 minut in knjige lahkega branja, tudi tiste, ki so tudi v digitalni oblik na spletu: Romeo in Julija, Visoška kronika, Naše zgodbe. Praktično je pokazala, kje na spletu lahko uporabniki to literaturo in druge vsebine lahkega branja poiščejo. Predstavila je tudi besedila v lahko berljivi obliki, objavljena na straneh Pedagoške fakultete v Mariboru (Slovenski kraji) in pokazala strani Zveze Sožitja z lahko berljivimi vsebinami. Z  uporabniki smo skupaj prebrali odlomek o Mariboru. Gospod Partljič je  gostji in mentorici podaril svojo novo knjigo Ljudje iz Maribora. Gospa Haramija pa je predstavila tudi slikanico o Ivanu in Ani, ki jo je napisal Tone Partljič z  zgodbo iz življenja Ivana Cankarja. Ob slikanici in zgodbi je praktično prikazala tudi, kako nastane besedilo lahkega branja. Slikanico je gospa Dragica Haramija že predhodno zelo dobro priredila v lahko berljivo obliko besedila, ki so ga uporabniki prebrali. Skupaj z uporabniki smo pripravljeno besedilo še v celoti preizkusili, tako da lahko nastalo besedilo sedaj upravičeno dobi tudi mednarodni logotip za lahko branje. Ob predstavitvi slikanice pa nam je še veliko zanimivega o Ivanu Cankarju in o nastajanju zgodbe povedal tudi gospod Tone Partljič. Uporabniki so tako Ivana Cankarja in zgodbo o Ivanu in Ani spoznavali hkrati ob lastni izkušnji sodelovanja v pripravi besedila lahkega branja.

Uporabniki so dobili tudi seznam spletnih povezav, kjer bodo literaturo lahko tudi sami iskali. Gospod Tone Partljič pa jim je razdelil tudi literaturo za branje do naslednjega srečanja.

Na tokratnem srečanju se nam je predstavila naša mentorica ilustriranja Bojana Dimitrovski. Govorila je o svojem poklicu in družini, povedala nekaj o tehnikah slikanja. Predstavila je tudi nekaj svojih slikanic … Nato so udeleženci slikali in ustvarjali na temo družina in dom. Bojana je mojstrsko izpeljala prvo srečanje, nastalo je veliko lepih likovnih in besednih predstavitev.

Na drugem srečanju smo brali. Gospod Partljič je predstavil zgodbo iz knjige Hotel sem prijeti sonce, na slikah je obnova in ilustracije na temo prve zgodbe »Tetica jaz sem te zdaj prišla«, ki je avtobiografska. Tone je povedal, da je ta Micika njegova mama. Uporabniki so vsi pripovedovali o svojih družinah (na prvem srečanju so se samo predstavili). Nekateri so imeli s seboj spise in pesmi, ki so jih že napisali o svojih družinah in so jih prebrali in recitirali … Čas je zelo hitro minil. Tone jih je prosil, da zapišejo eno besedo, misel, stavek ali odstavek o tistem, kar se jim je najbolj vtisnilo v spomin iz zgodbe. Kdor je želel, jo je tudi ilustriral. Nekateri so nato napisali kar cele obnove …

V ponedeljek, 8.1.2018, smo v VDC POLŽ Maribor pričeli z izvajanjem enoletnega projekta VKLJUČUJEMO IN AKTIVIRAMO!, h kateremu nas je povabila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki je financiran s strani evropskih sredstev - Evropski socialni sklad. V projektu bo sodelovalo 15 uporabnikov iz treh enot. Mentor v projektu je slovenski pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik, dobitnik prestižnih nagrad Prešernove nagrade za življenjsko delo, Glazerjeve nagrade mesta Maribor za življenjsko delo in številnih drugih nagrad TONE PARTLJIČ, ki je že ob prvem srečanju navdušil uporabnike in strokovne delavke ter prebudil njihovo spontanost in izraznost.

V okviru projektnega načrt usposabljanja, ki sta ga oblikovala Tone Partljič in strokovna delavka Sabina Petek ob pomoči Javne agencije za knjigo RS, bodo uporabniki vse leto v okviru zanimivo in raznoliko začrtanih vsebinskih modulov (književnost, javno nastopanje in samopredstavitev, kreativno pisanje in izražanje, ilustriranje) ter zastavljenih ciljev pridobivali in krepili kompetence: sporazumevanje v maternem jeziku, socialne in državljanske kompetence, kulturno zavest in izražanje, učenje učenja, digitalno pismenost. Spoznali bodo tudi številna literarna dela slovenskih pisateljev ter tudi sami aktivno sodelovali pri pisanju, branju, nastopanju in umetniškem likovnem izražanju. Pri likovnem izražanju in ilustriranju bo uporabnike spremljala mentorica ilustratorka Bojana Dimitrovski.

Na ponedeljkovih srečanjih, ki jih bo tudi v prihodnje vodil gospod Partljič, bodo sodelovali tudi številni vabljeni gosti, umetniki in strokovnjaki: Vinko Möderndorfer, Anton Buzeti, Nataša Konc Lorenzutti, Saša Pavček, Mojca Partljič, Peter Svetina, Janja Vidmar, Andrej Rozman Roza, Breda Pugelj Otrin, dr. Inge Breznik, Rado Pavalec, dr. Dragica Haramija, Aksinja Kermauner, Milena Pivec, Borut Gombač, dr. Karel Gržan, Vesna Radovanovič.

Več na spodnji povezavi:
https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=1332490063523660&id=268024443303566

Mentorica modula ilustriranja Manica K. Musil je s tehniko tekstilne ilustracije navdušila udeležence. Prav vsakemu je uspelo, da je najprej skiciral in kasneje s tekstilom izdelal svoj izdelek oz. svojo, malce drugačno, ilustracijo.

Na tokratnem srečanju smo spoznali našo mentorico modula ilustriranja, Manico K. Musil, ki nam je uvodoma predstavila tekstilno tehniko s katero najraje ustvarja. Poleg svojih knjig, nam je pripravila vizualno prezentacijo, nato pa smo se dela lotili tudi sami.

Na tokratnem srečanju smo nadaljevali s spoznavanjem strukture pravljice. Za ta namen smo prebrali še dve pravljici, Volk in sedem kozličkov in Kraljična na zrnu graha. Celo srečanje se je vrtelo okrog (pravljičnih) števil, s katerimi smo se poigrali tudi s kocko in z literarno različico igre Človek ne jezi se.

Ti čudoviti petki

Petega januarja 2018, nekaj po trinajsti uri sem prispel v ZUDV Dornava. Imel sem mešane občutke. Čeprav imam za seboj na desetine delavnic,  kreativnih taborov, dela v razredu z najmlajšimi, starejšimi in še starejšimi, a stopal sem na teren, ki mi ni bil povsem znan. Z znanjem, ki sem ga pridobil v Ankaranu, sem si sicer lahko zelo pomagal, a prava izkušnja se je začela ob samem stiku s svojimi slušatelji …

Vse moje skrbi so se hitro razblinile. Takoj sem spoznal, da bom imel opravka s toplimi, prijetnimi, iskrenimi ljudmi. Najprej smo se drug drugemu predstavili, se počasi zbližali in po nekaj delavnicah lahko zdaj mirno zatrdim, da smo se že dodobra navadili drug na drugega. V veliko pomoč pa mi je tudi strokovna sodelavka Polona Žalar, s katero odlično sodelujemo.

Prvo delavnico smo tako posvetili poeziji, spoznavanju sistema COBISS, nekaj naslednjih pa smo posvetili Francetu Prešernu, njegovemu življenju in delu, brali Povodnega moža, se zabavali ob Urški Rozmana Roze (prebrala sva jo s Polono in navdušila občinstvo!), trkali na vrata Zdravljice. Kakšno veselje je bilo, ko sem videl, da sem jih navdušil tudi za knjigo! Da so si jo izposodili, pa četudi nekateri med njimi le zaradi čudovitih ilustracij.

Seveda pa sem takoj spoznal, da delo v obliki suhoparnega predavanja ne pride v poštev. Vključil sem niz socialnih in didaktičnih iger, barvali smo Prešernove portrete, razmišljali skozi barve besed, življenje in delo pesniškega velikana smo spoznavali v obliki literarnega Človek, ne jezi se!, razmišljali smo o plesu povodnega moža in Urške in ugotavljali, kateri ples sta najbrž v pesmi plesala. Nekateri so se tudi zavrteli – tudi sam sem zaplesal z Majdo, eno od slušateljic.

Program sta na naslednjih dveh delavnicah popestrili prvi dve gostji … Sonja Votolen, ki nas je navdušila s svojimi pesmimi, pripovedovanjem zgodb in ročnimi izdelki (mimogrede: vsak je dobil v dar tudi lep kos ročno izdelanega nakita!), ter Alja Adam, ki nam je odprla svet pravljic, nam predstavila literarno jogo in nas navdušila s svojim pravljičnim pripovedovanjem.

In zdaj nas čakajo novi izzivi, ki se jih vsi že zelo veselimo.