Uspešna predstavitev slovenskih avtorjev v Leipzigu

Leipziški knjižni sejem, ki je svoja vrata zaprl 26. marca po intenzivnem štiridnevnem dogajanju, je drugi največji knjižni sejem v Nemčiji. Če je vodilni Frankfurtski knjižni sejem v prvi vrsti namenjen založnikom, leipziški v središče postavlja bralca, še posebej z bralskim festivalom Leipzig liest.

Na letošnjem sejmu je sodelovalo 2439 razstavljalcev iz 43 držav, raznovrstnih prireditev, ki so potekale tako na sejemskem prizorišču kot po vsem mestu, pa se je udeležilo 285.000 ljubiteljev knjig. Dežela v središču ali častna gostja sejma je bila letos Litva, ki je priložnost izkoristila za intenzivno in raznoliko promocijo tako svoje literature kot kulture na sploh. Na sejmu je predstavila 26 novih prevodnih izdaj, medtem ko sicer v nemščini izideta povprečno dva knjižna prevoda letno.

Med razstavljalci je bila tudi Javna agencija za knjigo, ki je na svoji stojnici promovirala nova dela slovenskih avtorjev, nekatere izmed njih tudi v nemškem prevodu. Kot doslej pa so pri izboru predstavljenih avtorjev sodelovali tudi slovenski založniki. Vrvež pa ni bil prisoten le na JAK-ovi stojnici, ampak so bili dobro obiskani tudi spremljevalni literarni dogodki, ki jih je JAK organizirala skupaj z literarno mrežo TRADUKI ter založniki KLAK, Hollitzer, Milena, Kunstmann, AvivA in Drava.

Pisateljica Suzana Tratnik je v pogovoru z Maike Nedo predstavila svoj novi roman Tombola ali življenje (MK, 2017), iz katerega so nekaj odlomkov interpretirali tudi dijaki dveh mestnih gimnazij. O romanu in posredno identitetah pa je govorila tudi kot udeleženka pogovora skupaj z albansko pisateljico Elviro Dones. Veliko pozornosti je pritegnil tudi pisatelj Dino Bauk, ki se je z novinarko nemškega Tageszeitunga, Doris Akrap, pogovarjal v tazstudiu. Problem izbrisanih, ki ga tematizira v svojem romanesknem prvencu Konec. Znova (v nem. Ende. Abermals, Hollitzer Verlag, 2017), in ki je nemškemu občinstvu večinoma neznan, je pritegnil precej poslušalcev. Enako pa lahko zapišemo tudi za pogovor o pereči tematiki begunstva, o kateri piše v svoji novi knjigi Na begu (v nem. Auf der Flucht, KLAK Verlag, 2016) Delov dopisnik s križnih žarišč Boštjan Videmšek.

Biografija o Titu (v slov. Tito in Tovariši) Jožeta Pirjevca, ki je v nemščini izšla leta 2016 pri založbi Kunstmann, je bila že ob izidu deležna precejšnje pozornosti. V pogovoru z nemškim novinarjem Norbertom Mappes-Niediekom, dopisnikom časopisa Zeit, in z intrigantnim naslovom Kar ste od nekdaj hoteli vedeti o Titu, pa si niste upali vprašati, je Pirjevec povedal marsikaj zanimivega pred nabito polno dvorano. Še en pogovorni večer in branje s svojimi avtorji je pripravila založba Drava, pri kateri je konec lanskega leta izšel prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja Skubica. Večer, naslovljen Balkan To Go, je moderiral novinar ter filmski in knjižni avtor Ernst Garndits. Že jeseni pa se obeta izid Skubičeve novele Igre brez meja, ki jo bo izdala nemška založba Voland & Quist.

Dogodke z avtorji je vse dni sejma 'spremljala' razstava iz stripa Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec). Njeno zanimivo življenjsko zgodbo je Pušavec predstavil tudi v pogovoru z založnico Britto Jürgs (AvivA Verlag) in moderatorko Amalijo Maček. Alma Karlin je na sploh zelo zanimiva za nemške založnike, saj se obetata kar dva prevoda: Almino avtobiografsko delo Sama: iz otroštva in mladosti bo izšlo pri nemški založbi AvivA, Telo iz črk (Roman o Almi) Milana Dekleve pa pri avstrijski Dravi.

Naslednja obsežnejša predstavitev slovenske literature v tujini se obeta novembra na dunajskem knjižnem sejmu BuchWien (8.-12. 11. 2017).