Oblikovanje sejemskega prostora smo zaupali Luciji Stupica, pesnici in arhitektki, ki smo jo ob tej priložnosti prosili za konceptualni zapis njenega razmisleka ob snovanju nove podobe: Slovenski literarni vrt.

Svečana otvoritev na Frankfurtskem knjižnem sejmu (Hala 5, C103), v sredo, 11. oktobra 2017, ob 13.00.

Slovenski literarni vrt 

            Vrt. Ali gozdna jasa. Drevesa. Šelestenje listja, listi knjig, ki se obračajo pod prsti obiskovalcev. Ptičje hišice z naseljenimi ptiči besed. Ptičje hišice, kjer lahko slišiš odlomke prevodov slovenskih del v najrazličnejše jezike. Vrt. Prostor počitka in kontemplacije v vsenavzoči kakofoniji glasov. Želja ponuditi drugemu in sebi prostor, ki ni le mimobežen, eden od mnogih, ki jih tisti dan prestopiš, temveč ga tudi začutiš. Začutiš med drugim esenco lesa, njegovo površino. Dragocenost tega materiala.   

           Zame kot pesnico in oblikovalko prostora, ki v sebi nosi ljubezen do knjige, ljubezen do jezika in hkrati narave, je pri oblikovanju postal največji izziv, kako odpreti čute, ki spremljajo sprehod po knjigah, sprehod po gozdu, gozdu besed, kako prebuditi polifonijo čutov, ko se obiskovalec zadrži ob enem od petih dreves in drsi s pogledom med policami z naslovi otroške literature, nagrajenih avtorjev ali prevodne literature, ko odpre knjigo in prebere nekaj vrstic. Vse te drobne podobe, ki napolnjujejo stotine strani knjig in nato nas, ki beremo. Zasnovati stojnico, ki bi jo kot pesnica rada obiskala, to je bila največja želja. In se, v izbiranju med vsemi mogočimi pristopi in možnostmi odločiti za takšno, ko bom, kot pravi velika poljska pesnica Wislawa Szymborska, lahko rekla: »Rajši potrkam na les. Rajši ne sprašujem, koliko časa še in kdaj. Rajši upoštevam celo to možnost, da je obstoj upravičen.« Tudi za drobno sekundo, da bom upravičila obstoj oblikovanja te stojnice. 

            Ni naključje, da je razmišljanje, ki je vplivalo na oblikovanje nove podobe stojnice za knjižni sejem v Frankfurtu, vodilo do ustvarjalk dveh kreativnih kolektivov, Oloop in Smetumet. Skupno jim je povezovanje, ekološko razmišljanje in delovanje, občutljive družbene teme so podstat njihovega ustvarjanja.

Oloop vodijo tri oblikovalke, umetnice in producentke, Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasminka Ferček. Aktivne so na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Pri tem so občutljive do ranljivih skupin ljudi, kar najbolje dokazuje njihov zadnji projekt, imenovan Razkrite roke. Ročno izdelane kvačkane blazine, ki so nastale pod rokami jeseniških priseljenk, so bile eden od povodov za sodelovanje. Oblikovalke se v sklopu projekta nove stojnice Javne agencije za knjigo predstavljajo s sedežnimi blazinami večjih dimenzij.

Smetumet sta Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj. Obema je ljuba in nikoli tuja ponovna uporaba, predelava in ustvarjanje iz odpadnih reči. Lahko jim rečemo smeti, lahko nepotrebna navlaka v naših hišah. Pod njunimi rokami dobijo predelane stvari novo poslanstvo. Nas so pritegnile z izdelkom O, krasni obesek, kot imenujejo predelan star papir v obliki loškega kruhka in s semeni travniškega cvetja. Ker ima stojnica vrt in ptičje hišice in je travniško cvetje v semenih nekaj, kar odneseš domov in posadiš in še kdaj pomisliš na tisti prostor, poln slovenskih knjig in besede, ali še bolje, odpreš slovensko knjigo, v izvirniku ali prevodu in se potopiš vanjo. In okoli tebe diši. Morda pa semena postaviš v same hišice, če kdaj tja zares zajadrajo ptice.

Ena prvih misli ob snovanju novega razstavnega prostora je bila posvečena stolu. Težko je ne pomisliti na stol, ko pomisliš na knjigo. Tako za pisatelje kot bralce. Ker v sodobnem času slovenski stol ne more mimo velikega slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja (1920–2013), smo spet pri recikliranju – ideje, materiala. Arhitekt Primož Jeza je za podjetje Donar oblikoval stol Nico Less iz 100-odstotnega recikliranega filca, ki je prejel mednarodno nagrado red dot 2016 za produktno oblikovanje in je poklon Kraljevemu stolu Lupina.

Opomba: citat Wislawe Szymborske je iz pesmi Možnosti, ki je izšla v knjigi Ključ, za katero je pesmi izbrala in jih prevedla Jana Unuk. Delo je izšlo leta 2014 v zbirki Nova lirika, pri založbi Mladinska knjiga.