Zakaj odločitev za udeležbo na sejmu v Jeruzalemu?

Na založbi se trudimo, da se ob sejmih, ki  jih redno obiskujemo, vsako leto udeležimo vsaj enega novega sejma. Na ta način vstopamo na nova področja in širimo svojo mrežo kontaktov z uredniki, založniki, agenti ter seveda širše z drugimi akterji na področju literature in kulture (npr. organizatorji literarnih festivalov). Udeležba na jeruzalemskem knjižnem sejmu je zanimiva, ker gre za do sedaj za nas dokaj neznano področje, obenem pa je založniška in literarna panorama  tam zelo živahna, pritegne pa ne samo založnike iz Izraela, temveč ima zelo močno mednarodno prezenco.

Je  pa še en razlog, ki je vplival na odločitev o obisku – potem ko se je Turčija lani umaknila iz programov Ustvarjalna Evropa, so se pričela pogajanja o izraelskem pristopu in ta možnost je še vedno odprta – ko se uresniči, bo to še toliko večji poriv za sodelovanje.

Letos zanimivo sejem sovpada s hebrejskim tednom knjige (Hebrew Book Week), tako da bom na knjižnem sejmu v Jeruzalemu predvidoma prisotna prva dva dneva, ki sta po besedah kolegov najbolj aktivna, tretji dan pa bom izkoristila za obisk Tel Aviva in srečanja z dodatnimi uredniki.

Kako se pripravljate na sejem? Koliko sestankov imate dogovorjenih vnaprej, kakšne materiale in za koliko knjig si pripravljate, se osredotočite na specifične založnike (kar se jezika ali velikosti tiče)?

Za udeležbo na sejmih so predpriprave pravzaprav ključnega pomena. Po eni strani je dobro poznati specifike sejma (kateri so tisti ključni dnevi, ko je treba biti prisoten, kakšne strokovne dogodke ponuja sejem, kateri spremljevalni dogodki potekajo in seveda osnovno kdo vse je prisoten), po drugi pa je pri dogovarjanju za sestanke bistveno, da kontaktiraš tiste založnike, ki ustrezajo profilu tvojega kataloga. Torej v našem primeru tiste, ki so odprti do prevodne literature, ki izdajajo podobne avtorje ali knjige s podobno tematiko, ki so bolj kot komercialno usmerjeni literarno ipd.

Urednikom že pred srečanjem pošljem naš najnovejši katalog in predlagam nekaj naslovov, ki bi bili zanje zanimivi, kar omogoča, da se na sestankih lahko veliko bolj posvetimo vsebini. Seveda imam na sejmu potem pripravljene predstavitvene liste, pomembno je, da imaš 'na zalogi' tudi seznam morebitnih prevajalcev, pa seveda možnosti za podporo pri izdaji.

Čeprav bom jeruzalemski sejem izkoristila tudi za obnovitev stikov s tistimi tujimi kolegi, ki jih že poznam in prav tako prihajajo na sejem, bodo v fokusu seveda izraelski založniki. To nosi svojo specifiko, saj je za razliko od prevajanja iz hebrejščine v slovenščino pri prevajanju iz slovenščine v hebrejščino določen manko. Tako da se osredotočam na knjige, ki že obstajajo v celotnem prevodu v angleščini ali francoščini, v poštev pride tudi nemščina ...

Kolikšen je okvirni strošek vaše udeležbe na knjižnem sejmu?

Neposrednih stroškov bo predvidoma do 1000 evrov.

Zakaj sploh hoditi na knjižne sejme?

Knjižni sejmi so najboljša priložnost za vzpostavljanje stikov z uredniki in založniki, zelo preprosto – ni ga čez osebni stik, preko elektronske pošte in po telefonu na daljavo lahko narediš samo toliko. S srečanji širim mrežo poznanstev, gojim že obstoječa, s kolegi primerjam prakse, izmenjujem izkušnje, spoznavam nove trende in izzive v njihovih državah ter splošno na področju založništva, nabiram ideje in ob predstavljanju naših avtorjev spoznavam tuje avtorje, ki bi bili zanimivi za nas.

Več o sejmu: Jerusalem International Book Fair