V četrtek, 9. junija, so gosti sodelovali na Založniškem kongresu v organizaciji Društva slovenskih založnikov. Dr. Petra Hardt z založbe Suhrkamp, kjer že dve desetletji skrbi za področje avtorskih in prevodnih pravic, je pripravila predavanje z naslovom Avtorske in prevodne pravice - dragocenost, ki jo vse preveč založb zanemarja. Predavanju je sledila okrogla miza z naslovom S kakšnimi izzivi se v zadnjih letih srečujejo nemški založniki?, ki jo je moderirala Renata Zamida z gosti: Thorsten Ahrend (Wallstein), Alexander Roesler (S. Fischer), Kristine Kress (Ullstein) in Maike Nedo (Berlin Verlag).
Popoldne je na blejskem otoku sledilo literarno srečanje z Mojco Kumerdej in zgodovinarjem dr. Sašom Jeršetom, zvečer pa smo gostili filozofa Slavoja Žižka.
V petek, 10. junija, so gostje na literarnem ogledu Ljubljane najprej spoznali pisatelja Janija Virka in in si nato ogledali še rokopisni oddelek NUK, tudi Dalmatinovo Biblijo. Spoznali so še lik in delo svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin v družbi pisatelja in pesnika Milan Dekleva, ki je Almi posvetil roman, in Jerneje Jezernik, urednice, publicistka in prevajalka, ki že vrsto let raziskuje duhovno, literarno in materialno dediščino Alme Karlin.
V soboto, 11. junija, so gostje v Trstu obiskali zgodovinarja Jožeta Pirjevca, v sloviti kavarni in knjigarni San Marco, kjer pogosto ustvarja tudi Caudio Magris, pa so se družili s pisateljem Markom Sosičem. Obisk Trsta so sklenili z ogledom Tržaškega knjižnega središča, kjer so si lahko ogledali tudi prevode slovenskih avtorjev v italijanščino. Za zaključek potovanja so gosti ob šestih vzorcih slovenskega vina spoznali šest slovenskih pesnic in pesnikov: Srečka Kosovela, Lili Novy, Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, Tomaža Šalamuna in Stanko Hrastelj.

Odzivi nekaterih udeležencev:

Dr. Petra Hardt, Suhrkamp
V zadnjih 36. letih sem se udeležila številnih založnikom namenjenih potovanj in z gotovostjo lahko rečem, da je bilo slovensko najboljše od vseh. V harmonično celoto je združilo je literaturo, filozofijo, avtorje, založnike, deželo, ljudi, zgodovino, sodobni knjižni trg, arhive in izjemno gostoljubje. Vsi udeleženci smo si bili ob koncu enotni: tega potovanja ne bomo pozabili. Slovenija s svojim zgodovinskim in večjezikovnim prostorom razpira teme in poglede, ki so ključni tudi za druge kulturne in jezikovne prostore Evrope. Založba Suhrkamp bo zato vztrajno podpirala in širše spodbujala idejo slovenskega fokusa na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki naj se zgodi najkasneje leta 2021.

Dr. Alexander Roesler, S.Fischer
Množica vtisov je neizmerna, spoznali smo toliko avtorjev in knjig, sodelovali v toliko pogovorih, prejeli toliko informacij, da bo odslej Slovenija pri meni zavzela prav poseben prostor (v glavi in srcu). Domov sem odnesel precej idej in ne dvomim, da bomo nekaj teh projektov uspeli tudi realizirati. In ko bo čas za nastop Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu, sem prepričan, da bo nad vami navdušena vsa knjižna srenja, drugače sploh ne more biti.

Kristine Kress, Ullstein
Potovanje je vsekakor posredovalo obsežen vtis o raznolikosti in bogastvu Slovenije in tudi v teh nekaj prekratkih dneh nam je vsem postalo jasno, koliko literarnih glasov in zgodb moramo v Sloveniji še odkriti in vse videno le še spodbuja željo, da bi se poglobila v to kulturno raznolikost. Poleg tega je fantastično, da smo obiskali več mest in različne krajine in spoznali tako različne in navdihujoče sogovornike. Odlična se mi je zdela tudi sestava naše skupine, ki ni bila prevelika,ter je združevala založnike in novinarje, kar je za nas redka priložnost, a zelo dobrodošla pri našem delu.

Študijsko potovanje pa je dobilo refleksijo tudi v novinarskih zapisih v nemških časnikih:

Gregor Dotzauer: Evropa v malem (Tagesspiegel)
Dotzauer je eden tistih nemških kulturnih novinarjev, ki o slovenski literaturi razmišlja zelo tankočutno in jo tudi že več let spremlja (deloma tudi recenzira), kolikor se to brez znanja slovenščine zmore. To je razvidno tudi iz njegovega zapisa v nemškem časopisu Tagesspiegel (julij 2016), ki se zaključuje s Kocbekovimi verzi, pred tem pa se v družbenokritični maniri in »v družbi« avtorjev, ki jih je na svoji prvi poti po Sloveniji srečal, sprehodi od Bleda preko Ljubljane do Trsta. Obregne se tako ob dejstvo, da v Trstu ni videti dvojezičnih napisov, kot ob navidez nespametne razprodaje državnega premoženja (na primer vodnih virov), ob vstajnike v Rogu in ob novo slovensko levico, ki išče navdih pri grških in španskih vstajnikih. Predvsem pa iz njegovega zapisa veje želja, da bi ob kozarcu terana prebiral Kosovela ali v Tržaškem knjižnem središču kupoval Pahorja, Sosiča in mnoge druge avtorje tudi v nemščini.

Paul Ingendaay: Poezije in meda (Frankfurter Allgemeine Zeitung)
Paul Ingendaay, feljtonist enega osrednjih nemških časnikov, je v svojem članku, posvečenem potovanju po Sloveniji, našel številne argumente v prid slovenskemu »častnemu« nastopu na frankfurtskem knjižnem sejmu: lepa pokrajina, dobro vino, divji misleci in verjetno največja koncentacija pesnikov v vsej Evropi. Slovenija, ki so si jo skozi zgodovino večkrat podajale in delile večje države, je svojo identiteto zmeraj iskala in našla v kulturi in v jeziku, le stežka v ozemeljski enotnosti ...