Brez takšnih srečanj bi bile sosedske kulture zgolj to - sosede, ki sicer vedo druga za drugo, a se nikoli ne pogovarjajo. Z veseljem sem in še bom sodeloval. (Andrej Hočevar, urednik, LUD Literatura)

Štirje večeri slovenske literature so dunajskemu občinstvu postregli s programom, ki je pritegnil,  s knjigami, ki so prevedene in na voljo bralcem, ter z nastopi, ki se bodo zapisali med dogodke leta – kot je večer z Borisom Pahorjem označil Manfred Müller, direktor Österreichische Gesellschaft für Literatur, kjer je moral del občinstva celo stati – in vztrajali so polni dve uri.  

Uvodni, torkov večer je potekal v sproščenem vzdušju ene od priljubljenih osrednjih knjigarn, ki je tudi kavarna, letni kino in še kaj – Phil na Gumpendorfer Str. Ob prijazni podpori butične slovenske pivovarne Reservoir Dogs je lahko številčno občinstvo tako okušalo kot poslušalo slovensko in se prepustilo poeziji Cvetke Lipuš, Ane Pepelnik, mlade avstrijske pesnice Verene Mermer in Roberta Prosserja, pesniškega performerja, ki je bil tudi moderator večera. Prozo, natančneje svoj v nemščino prevedeni romaneskni prvenec Telesa v temi (Körper im Dunklem, Litterae Slovenicae, 2016), je zastopal Davorin Lenko, ki je dialog z občinstvom vzpostavil kar v nemščini.

Sredin dopoldan je bil rezerviran za spoznavanje avstrijskih založb in knjigarn. Precej velika slovenska delegacija se je oglasila najprej pri glavnem uredniku založbe Zsolnay, ki je že nekaj let pod okriljem močne nemške skupine Hanser, nato pa še pri založbi Folio, katere slovenski zastavonoša je zadnja leta Drago Jančar, pred kratkim pa so izdali tudi Gorana Vojnovića. A vseeno smo skupaj ugotavljali, da žal še kako drži eden od napovednikov »slovenske literarne turneje« v dunajskem časopisu Falter: Slovenija, dežela, ki je tako blizu, a o njej tako malo vemo. Izjava, ki ni boleča le za Slovensko turistično organizacijo, temveč še kako tudi za knjižno-založniško branžo. Potolažimo se s skupinskim brskanjem po eni bolj šarmantnih dunajskih neodvisnih knjigarn, Jeller, ki jo v četrtem okrožju že več desetletij vodi legendarna knjigarnarka Anna Jeller. A spet, boleče misli o domači knjigarniški sceni se vsiljujejo same od sebe …

Kaj vse lahko izvemo od založniških kolegov, ko se ponudi redka priložnost, da se srečamo na uredništvih in onstran vljudnostno spoznavnih fraz izmenjamo konkretne izkušnje, vprašanja, celo številke, je pokazalo srečanje s kolegi na založbi Zsolnay in Folio. Taka izmenjava je bila hkrati koristna in navdihujoča: od strategije na trgu e-knjig do PR prijemov, izzivov remisije in odkrivanja novih avtorjev ... (Valentina Smej Novak, Totaliteta) 

Zvečer je v kulturnem centru Alte Schmiede s svežim nemškim prevodom romana Odpusti (Archiv der toten Seelen, Schoeffling, 2016) nastopil Aleš Šteger, ki je enako prepričljivo prebiral slovenske in nemške odlomke iz romana, medtem pa je v prestolnico nekdanje monarhije, v kateri se je dejansko rodil še za časa njenega obstoja, pripotoval Boris Pahor. Nastopil je na četrtkov večer, v eni najstarejših literarnih institucij na Dunaju, ter nemalo govoril tudi o propadli monarhiji in današnji Evropski uniji, ki je temu že precej blizu. Pogovarjal se je z dolgoletnim prijateljem Thomasom Poissom, filologom in soprevajalcem svoje Nekropole, ki »na veliko sramoto nemškega založništva«, kot je ugotavljal moderator Cornelius Hell, ni več dobavljiva, doživeli pa smo redko priložnost, ko je kratek odlomek iz tega romana tudi sam prebral.

Za večinoma nemško govoreče občinstvo je bila podobno kot v četrtek tudi na petkov večer ključna odlična tolmačka Amalija Maček – čeprav so bili vsi gostje zaključnega dogodka na odru osrednje dunajske knjižnice (Hauptbücherei am Gürtel) slovensko govoreči –, poleg nje pa seveda še kulturna urednica na ORF in koroška Slovenka Katja Gasser v vlogi moderatorke, Maja Haderlap, ki je knjige podpisovala že na poti v dvorano in Goran Vojnović, ki mu je bil ob izidu nemškega prevoda romana Jugoslavija, moja dežela (Vaters Land, Folio, 2016) večer tudi posvečen in ki je po koncu tudi sam podpisal nemalo izvodov omenjene knjige v nemščini. Več kot stoglavo občinstvo, napeta tišina ob dolgem branju iz romana v interpretaciji prevajalca Klausa Detlefa Olofa in simpatični pogovor, ki je sledil, so ob veliki medijski prisotnosti in avtorjevi mini turneji v Nemčiji morda poskrbeli za to, da je roman že na mesečni (majski) lestvici priporočenih knjig, ki jo oblikuje nemška javna RTV Südwestrundfunk – SWR (http://www.swr.de/bestenliste).

Odmevni predstavitveni dogodki v najbolj živahnih in ključnih prostorih dunajskega družabno kulturnega življenja, poročila v najvidnejših časopisih pa kažejo, da so sosedje željni brati in slišati več slovenske literature. Knjigarno-kavarno Phil na primer sicer zasebno obiščemo ob vsaki poti na Dunaj, zato je bilo toliko bolj prijetno doživeti, da je bila tako polna publike ob otvoritvenem slovenskem večeru – čeprav verjameva, da ni bilo tako samoumevno priti na to zaželeno prizorišče na dunajski družabno kulturni sceni – čestitke in hvala organizatorjem (JAK RS, SKICA). (Luka Novak, Totaliteta)