Aksinja Kermauner (1956) je profesorica slovenščine, likovne umetnosti, tiflopedagoginja, pisateljica in pesnica. Petindvajset let je poučevala slovenščino in likovno umetnost ter bila zaposlena kot tiflomobilna pedagoginja na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS). Leta 2010 je doktorirala na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Do leta 2022 je predavala predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi na Oddelku za inkluzivno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Izdala je 42 leposlovnih knjig za otroke, mladino in odrasle. Vodi številne projekte za boljšo vključenost oseb s posebnimi potrebami v družbo. Je članica Društva slovenskih pisateljev in podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. Njen mladinski potopisni roman In zmaj je pojedel sonce je bil leta 2013 nominiran za nagrado desetnica. Njeno zadnje delo za otroke so Kamnožerji, ki jih je leta 2023 izdala v soavtorstvu z Janjo Plazar in z ilustracijami češke ustvarjalke Galine Miklínove.

Alenka Sottler (1958) je ilustrirala več kot 50 knjig in se predstavila na številnih samostojnih ter selekcioniranih razstavah. Posvečala se je predvsem interpretiranju klasičnih in modernih pravljic. Za ilustratorsko interpretacijo Grimmove Pepelke je prejela zlato jabolko na bienalu ilustracije v Bratislavi, bila je nominirana za spominsko nagrado Astrid Lindgren, na bienalu v Zagrebu je prejela veliko nagrado. Nominirana je bila tudi za nagradi Getting Inside The Outsider pod okriljem House of Illustration in The Folio Society’s Inaugural Book Illustration Competition v Londonu. Za cikel ilustracij za odrasle Dobro jutro, ki je bil predstavljen na dveh samostojnih razstavah v galerijah Kibla in Alkatraz, je prejela nagrado Prešernovega sklada. Bila je nominirana za nagrado Hansa Christiana Andersena in prejela tudi zlato medaljo za knjižno ilustracijo Društva ilustratorjev v New Yorku. Leta 2022 je ustvarila ilustracije za odmevno knjigo The Original Bambi, ki je izšla pri Princeton University Press. Je vabljena članica Društva ilustratorjev v New Yorku.

Aleš Šteger (1973) je pesnik, pisatelj, urednik in pobudnik številnih knjižnih in kulturnih pobud in zaradi številnih prevodov v tuje jezike velja za enega mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev. Leta 2015 je izšel njegov mladinski prvenec, Kurent, ki ga je avtor preoblikoval na podlagi svojega dramskega besedila za lutkovni muzikal za otroke (koprodukcija Lutkovnega gledališča Maribor in Mestnega gledališča Ptuj, 2011).

Ana Maraž (1985) je ilustratorka močno stiliziranih ilustracij z značilnim minimalističnim in ploskovitim slogom. Svoja dela razstavlja doma in v tujini, njene ilustracije izhajajo v revijah Cicido, Ciciban in Galeb, izšle pa so tudi v knjigah Kako dolg je čas Mateta Dolenca (2019), Božaj veter Miroslava Košute (2011) in Protideževna juha Majde Koren (2023). Za ilustracije v knjigi Božaj veter je prejela nagrado za najboljšo ilustracijo v kategoriji knjižne ilustracije na Ilustrofestu v Beogradu in znak kakovosti zlata hruška. Ilustracije iz knjige Kako dolg je čas so bile uvrščene na Golden Pinwheel v Šanghaju ter prejele posebno pohvalo na slovenskem bienalu ilustracije, ilustracije iz knjige Protideževna juha pa so se uvrstile na razstavo na knjižnem sejmu v Bologni. Prejela je tudi priznanje Hinka Smrekarja.

Ana Razpotnik Donati (1978) je ilustratorka, ki se od leta 2005 posveča predvsem ilustraciji za otroke in mladino. Med drugim je ilustrirala dela Janje Vidmar, Petra Svetine, Tatjane Kokalj, Ide Mlakar, Sebastijana Preglja, Mateje Gomboc in Miroslava Košute. Redno sodeluje tudi pri ilustriranju različnih otroških revij in svoja dela redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Njen hudomušni slog zaznamujejo humor, izrazit kolorit in občutek za detajle. Za knjigo Laž in njen ženin, ki jo je ilustrirala v sklopu zbirke Butalci Frana Milčinskega (2009–2013), je prejela nagrado za najlepše oblikovano otroško knjigo. Za svoja dela je večkrat prejela znak kakovosti zlata hruška in nominacijo za nagrado Kristine Brenkove.

Ana Zavadlav (1970) je akademska slikarka in ilustratorka. Diplomirala je na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je tudi nadaljevala študij na specialki za grafiko. Po študiju je nekaj časa delovala kot grafičarka, od leta 2002 pa se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Je redna sodelavka revij Ciciban in Cicido. Svoja dela je razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah. Njene ilustracije iz knjige Čriček in temačni občutek Toona Tellegena so bile razstavljene na razstavi na knjižnem sejmu v Bologni, kjer se je leta 2023 z nekaj deli za Calvinove Italijanske pravljice predstavila v okviru natečaja Italian Excellence: Illustrations for Italo Calvino, na katerem je s svojevrstnimi in inovativnimi interpretacijami Calvina sodelovalo 30 ilustratorjev, izbranih med 521 avtorji iz 47 držav. Prejela je več priznanj in nagrad, med drugim Levstikovo nagrado, bila je uvrščena na častno listo IBBY in nominirana za spominsko nagrado Astrid Lindgren.

Ančka Gošnik Godec (1927) je akademska slikarka in ilustratorka iz generacije ilustratorjev, ki je bila ključna za razvoj in uveljavitev te likovne zvrsti v Sloveniji. Že na začetku svoje ustvarjalne poti je objavljala v revijah Ciciban, Pionir in Pionirski list. Sledile so knjižne ilustracije, med njimi za knjige Muca copatarica, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico in druge. Tudi njene upodobitve ljudskih pripovedi, ki so zbrane denimo v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami, so zaznamovale številne generacije Slovencev. Ančka Gošnik Godec je slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino, zato imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost. Ilustrirala je približno 130 knjig, mnoge podobe pa so zbrane v antologiji Zlata ptica (2011). Prejela je številne nagrade, med njimi večkrat Levstikovo nagrado, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo in mednarodno priznanje IBBY.

Andreja Peklar (1962) je ilustratorka in avtorica slikanic za otroke, v katerih pogosto s podobami in drobnimi čudeži iz narave govori o temeljnih spoznanjih našega bivanja. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Poleg avtorskih slikanic, ki so bile do zdaj prevedene v več kot deset jezikov, je z ilustracijami opremila tudi številne knjige drugih avtorjev, učbenike in revije. Imela je vrsto samostojnih razstav ilustracij, udeležuje pa se tudi pomembnejših selekcioniranih razstav ilustracij doma in v tujini. Prejela je vrsto nagrad in nominacij, med njimi tudi trikrat nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, priznanje Hinka Smrekarja, prvo nagrado na razstavi ilustracij za otroke v Šardži, nagrado Best of the Best na natečaju Hiii Illustration na Kitajskem, Purple Island Award na natečaju Nami v Južni Koreji, bila je uvrščena na častno listo IBBY. Leta 2018 so bile njene ilustracije uvrščene na eno najvidnejših razstav ilustracij na knjižnem sejmu v Bologni. Njene knjige so bile prevedene v več kot dvanajst jezikov.

Anja Štefan (1969) je pesnica, pisateljica in pripovedovalka. Je mojstrica jezika, ki s svojimi pesmimi in pravljicami nagovarja tako otroke kot odrasle. Njena dela so izjemno priljubljena; uvrščena so v berila, antologije in učne načrte ter obravnavana v znanstvenih člankih, ilustrirajo pa jih najboljši slovenski ilustratorji. Po njenih pravljicah nastajajo predstave v osrednjih slovenskih lutkovnih gledališčih. Avtoričina pomembnejša dela so: Bobek in barčica (Mladinska knjiga, 2005), Lonček na pike (Mladinska knjiga, 2008) ter nedavni izdaji Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) in Štiri črne mravljice (Mladinska knjiga, 2022). Leta 2015 je pri Mladinski knjigi izšel antološki izbor Anjinih del z naslovom Svet je kakor ringaraja. Večina njenih knjig je bila nagrajenih ali nominiranih za nagrade. Lani je kot prva slovenska avtorica za otroke in mladino prejela nagrado Prešernovega sklada, osrednjo slovensko nagrado za delo na področju umetnosti. Kot pripovedovalka nastopa za otroke in odrasle, na dogodkih lokalnega in državnega pomena, v tujini in doma. Je ustanoviteljica slovenskega pripovedovalskega festivala, ki ga je vodila dvajset let. S svojimi tankočutnimi priredbami je oživila številne ljudske pripovedi, tako v posameznih objavah kot v obsežnih knjižnih izborih. V evropskem letu kulturne dediščine (2018) je bila izbrana za ambasadorko kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji.

Anka Kočevar (1982) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ilustrira knjige in besedila za otroške literarne revije. V ilustriranju raziskuje raznolike smeri likovne govorice, kar jo kdaj vodi v dramatično realistično risbo, spet drugič k bolj ploskovnim, v kolažni tehniki ustvarjenim humornim ali liričnim podobam. Za ilustracije v dokumentarnem filmu Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja je prejela posebno pohvalo na slovenskem bienalu ilustracije. Knjiga Vseh sort starši in otroci, ki jo je ilustrirala, je prejela nominacijo za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu in nominacijo za nagrado desetnica. Poleg ilustriranja literature deluje tudi na področju animiranega filma in stripa.