Bojana Dimitrovski (1974) je ilustratorka in slikarka, ki jo navdihuje psihologija likov, nezemeljsko in nenavadno. Ilustrirala je več kot 17 knjig, med drugim tudi baladno pravljico Mesečinska struna Svetlane Makarovič in slikanico Požar Neli Kodrič Filipič. Ilustracije za Požar so bile leta 2016 razstavljene v Mestni hiši v Ljubljani. Skupaj s srbsko pisateljico Dano Todorović je ustvarila trilogijo o mačku Vilku. Leta 2019 je prejela priznanje Hinka Smrekarja za ilustracije iz knjige Slovaške pravljice. Od leta 2012 redno ilustrira za mladinske in otroške revije v Sloveniji. Leta 2022 je ilustrirala slikanico Muca Greta Vinka Möderndorferja, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado. Od leta 2021 živi na Švedskem, kjer je članica društva švedskih risarjev Svenska Tecknare.

Brane Mozetič (1958) je pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, založnik, aktivist, promotor slovenske literature v tujini in še marsikaj. Med njegovimi številnimi izdanimi knjigami, ki se uspešno prevajajo v različne tuje jezike, je tudi šest otroških slikanic: Dežela bomb, dežela trav (2013), Alja dobi zajčka (2014), Prva ljubezen, (2014), Dihurlandija (2016), Murenček in Polhek (2017) in Ahil in Patrokles (2020). Izdal je tudi mladinsko poljudnoznanstveno knjigo Rožnate zgodbe iz neheteronormativne zgodovine, ki je bila vključena v katalog Belih vran 2021.

Ciril Horjak (1975) je stripar, ilustrator in predavatelj. Njegov prvi stripovski album Ride je izšel leta 2003. Na Radiu Študent je v interaktivni oddaji več let vsak teden risal v živo. Stripe in ilustracije je objavljal v številnih revijah, časopisih, glasilih in knjigah, med drugim od leta 2006 v Večeru (doslej že več kot 1900 ilustracij), Delu, glasilu Avtoceste, v časopisih Den Politiken (ki je leta 2021 njegovo ilustracijo izbral med več kot 400 risbami s celega sveta), The Guardian, Le Monde, Die Zeit, Chicago Tribune in drugih. Leta 2023 je končal strip Kralj Ubu po drami Alfreda Jarryja. Za izobraževanje s pomočjo stripa, zasnovano za podjetje Slorest, je leta 2008 prejel nagrado za najbolj inovativno kadrovsko prakso. Je avtor prvega neuradnega slovenskega učbenika stripa Najmanjša velika enciklopedija stripa. Kot mentor redno vodi delavnice za mlade, migrante in druge. Kot gostujoči predavatelj o stripu poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo pa uči likovno teorijo. Za svoje izobraževalno delo je prejel nagrado Andragoškega centra Slovenije, za ilustracije v Večeru nagrado Društva novinarjev Slovenije, za delo na področju stripa pa nagrado Prešernovega sklada.

Damijan Stepančič (1969) je študiral oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, a je po dveh letih, ko je ugotovil, da mu pri soočanju s temeljnimi problemi umetnosti bolj ustreza klasični pristop, prestopil na oddelek za slikarstvo. Največ se posveča ilustraciji za otroke in mladino, zelo rad ima kompleksnejše in zahtevnejše projekte, pri katerih je raziskovanje in iskanje virov nujno, saj mu to omogoča ustvarjalni razvoj. Poleg slikarstva in ilustracije, ki ju razume kot povezani disciplini, se ukvarja tudi s stripom in izdelavo lutk, saj mu je stik z materialom zelo pomemben. Svoje izkušnje in znanje prenaša na študente Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Doslej je ilustriral ali opremil več kot sto leposlovnih knjig, več kot sto učbenikov, soustvaril številne stripovske albume in imel več samostojnih razstav. Mnoge knjige z njegovimi ilustracijami so prejele znak kakovosti ali priznanje zlata hruška. Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado za izvirne zamisli na slovenskem bienalu ilustracije, Smrekarjevo plaketo, Levstikovo nagrado, priznanje Hinka Smrekarja, nagrado Kristine Brenkove. Bil je uvrščen na častno listo IBBY, nominiran za nagrado Hansa Christiana Andersena in večkrat nominiran za spominsko nagrado Astrid Lindgren.

Danijel Demšar (1954) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sprva je bil zaposlen kot likovni pedagog na osnovni šoli, a je pedagoški poklic po prejemu Levstikove nagrade za ilustracijo opustil in se posvečal ilustriranju knjig in oblikovanju lutk v raznih lutkovnih gledališčih. Redno je sodeloval z revijo Ciciban. Z Ireno Majcen in Judito Krivec Dragan je bil leta 1992 pobudnik za ustanovitev Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in bil od 2004 nekaj let eden njenih dveh podpredsednikov. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, knjižno ilustracijo in lutkovnim gledališčem (scena, kostumi, oblikovanje lutk). Razvil je poseben postopek jedkanja barvnih nanosov na papirju ter tiskanja s papirja na papir s pomočjo računalniškega iztisa. Razstavljal je na 44 samostojnih in 65 skupinskih razstavah doma in v tujini. Ilustriral je 51 knjig, ustvaril 12 lutkovnih predstav in tri gledališke scene. Za svoje delo je prejel devet nagrad, med njimi tudi nagrado Hinka Smrekarja, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo in Levstikovo nagrado za življenjsko delo, ter bil uvrščen na častno listo IBBY.

David Krančan (1984) je diplomiral iz stripa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Njegove pripovedi so velikokrat brez besed, saj pripovedne ključe skrivajo v likovni podobi. Že dvajset let je član uredništva revije Stripburger. Z Andražem Poličem sta leta 2008 ustvarila haiku-strip album Na prvem tiru. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva, za katere je na slovenskem bienalu ilustracije prejel plaketo. Leta 2014 je izdal strip za otroke Grdina, leto kasneje pa še strip Pijani zajec, oba sta nastala po pripovedkah Zverinice iz Rezije. Razstavljal je v pomembnejših slovenskih in nekaterih evropskih galerijah. Za Pijanega zajca je prejel nagrado za najlepši strip na Slovenskem knjižnem sejmu.

Eva Mlinar (1985) je končala študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti ter študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Deluje na različnih področjih umetnosti, s poudarkom na ilustraciji in gledališču. Za Lutkovno gledališče Ljubljana je ustvarila likovno podobo senčne predstave Galop, kot art direktorica je sodelovala pri animirani TV seriji Zgodbe s prepiha, kot ilustratorka in oblikovalka pa sodeluje z Anton Podbevšek Teatrom in muzejem Wellcome Collection v Londonu. Redno razstavlja na bienalih in razstavah ilustracije v Sloveniji in tujini (Hrvaška, Srbija, Slovaška, Poljska, Litva, Francija, Nemčija, Turčija, Kitajska). Z ilustratorko Hano Jesih je leta 2018 izdala knjigo umetnika Impresije (Ljubljana/Istanbul), za katero sta prejeli Hiii Illustration Merit Award na Kitajskem. S pisateljico Evo Mahkovic je leta 2019 izdala literarno-vizualno zbirko grotesk Vinjete straholjubca, ki je prejela veliko nagrado knjižnega sejma – knjiga leta 2019 in nagrado predsednice žirije na 14. slovenskem bienalu ilustracije. Je tudi prejemnica priznanja Brumen za serijo naslovnic knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega, naslovnice knjig za festival Fabula pa so bile med finalisti za nagrado Hiii Illustration 2022.

Evald Flisar (1945) je prepotoval 98 držav, delal kot voznik podzemnega vlaka v Sydneyju in bil med drugim urednik enciklopedije znanosti v Londonu, prav tako je napisal več kratkih zgodb in radijskih iger za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Od leta 1998 ureja najstarejšo slovensko literarno revijo Sodobnost. Prejel je večino najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad. Je najbolj prevajan sodobni slovenski avtor, njegove drame se v tujini tudi redno uprizarjajo. Čeprav večino njegovega opusa predstavljajo raznolike knjige za odrasle, je Flisar zelo uspešen tudi v pisanju za otroke (Alica v nori deželi, uspešnica, ki je doživela tudi stripovsko preobrazbo) in mladostnike (roman Poglej skozi okno).

Gaja Kos (1979) se v različnih vlogah posveča predvsem otroški in mladinski književnosti, iz katere je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani tudi doktorirala. Deluje kot literarna kritičarka in kritike že dve desetletji objavlja v osrednjih domačih tiskanih in spletnih medijih, pri založbi Miš ureja izvirne slovenske knjige za otroke in mladino, pri LUD Literatura soureja zbirko prevodne kratke proze Stopinje in prevaja iz angleščine. O mladinski književnosti objavlja tudi strokovne in znanstvene članke in o njej predava na simpozijih in konferencah. Kot pisateljica ustvarja za otroke in je avtorica ene kartonke, osmih slikanic in treh ilustriranih knjig, njena slikanica Ne pozabi na naslov! (Miš, 2022) je bila uvrščena v izbor dvestotih najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta Bele vrane, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica. Med nedavnimi deli velja omeniti še Nočni obisk (Mladinska knjiga, 2022) ter Obisk (Mladinska knjiga, 2019). Je članica programskega odbora Društva Bralna značka Slovenije, članica upravnega odbora Društva slovenskih literarnih kritikov, članica nadzornega odbora Slovenske sekcije IBBY in članica Društva slovenskih pisateljev.

Goran Vojnović (1980), po izobrazbi filmski in televizijski režiser, je scenarist, pisatelj in kolumnist. Je avtor štirih romanov, ki so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov in velikokrat nagrajeni. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla slikanica Sinica in taščica, ki je Vojnovićevo prvo delo za otroke.