Gorazd Vahen (1969) je predvsem ilustrator knjig za otroke. Odkar je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je ilustriral več kot trideset knjig, sedem učbenikov, kup pesmi in zgodbic ter nekaj zgodovinskih priročnikov in vodnikov. Med njegova kultna ilustratorska dela sodijo knjige Svetlane Makarovič, ki so izšle v zbirki Svetlanovčki (med njimi Tacamuca, Sovica Oka, Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Pod medvedovim dežnikom, Smetiščni muc in druge zgodbe, Čuk na palici, Kosovirja na leteči žlici, Kam pa kam, kosovirja?), ter Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega - Ježka. Za svoje delo je prejel posebno pohvalo žirije na slovenskem bienalu ilustracije in priznanje Hinka Smrekarja.

Hana Stupica (1988) je svoja dela razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah ter objavljala v revijah Ciciban in Cicido. Ilustrirala je številne knjige, med njimi Svet je kakor ringaraja Anje Štefan, knjigo Rokavička, Schönwerthove pravljice, Zajčkovo hišico Anje Štefan, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, in Pozabljivo stonogo Darje Marinšek. Ilustrirala je oglaševalske kampanje in sodelovala z modno znamko Just a Corpse. Hana Stupica ustvarja tudi svojo kolekcijo uporabnih izdelkov, s katerimi svoje mojstrske podobe iz knjig, ki so preplet žlahtne slikarske in ilustratorske tradicije ter sodobnih oblik vizualne umetnosti, umešča v vsakdanje življenje. Kot najmlajša dobitnica je prejela nagrado Hinka Smrekarja, bila nominirana za Levstikovo nagrado in nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Na Ilustrofestu v Beogradu je prejela nagrado za najboljšo knjižno ilustracijo. Na Slovenskem oglaševalskem festivalu je dvakrat prejela posebno priznanje za najboljšo ilustracijo v oglaševanju, njene ilustracije za vina Fedora pa so prejele plaketo Hinka Smrekarja in nagrado Brumen.

Helena Kraljič (1971) je mladinska pisateljica, prevajalka, urednica in založnica. Končala je študij ekonomije in nato nekaj let delala kot povezovalka programa na radijskih postajah, nepremičninska agentka, računovodja in revizorka. Njena besedila so pogosto obravnavana v strokovnih delih, številne zgodbe so uprizorjene v gledaliških predstavah, slikanice pa se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Kot aktivna založnica je tudi članica upravnega odbora GZS ter SKS in deluje kot podpredsednica mednarodnega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, SCPEN. Za svoje knjige za otroke je bila večkrat nominirana za nagrado Kristine Brenkove, leta 2022 je za knjigo Sofija in baletni copatki dobila posebno nagrado za kakovostno povezovanje umenostnih zvrsti, leta 2009 je bila knjiga Ples v zabojniku nagrajena za najboljšo ekološko slikanico. Njena zadnja knjiga, ki je izšla v letu 2023, je Mojster Jazbec.

Huiqin Wang (1955) je slovensko-kitajska akademska slikarka, ki je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Nandžingu. Od leta 1983 živi v Ljubljani, kjer se je specializirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Huiqin Wang gradi umetniške mostove med jeziki, literaturami in kulturami, tako kot so od svilne prek jantarne poti potovali pravljični motivi. Poleg slikarstva se ukvarja z ilustracijami in multimedijsko umetnostjo. Izdala je tri slovensko- kitajske avtorske slikanice, za katere je sama napisala tudi besedilo: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu (2014), Giuseppe Castiglione: slikar v Prepovedanem mestu (2015) in Jaz, Marco Polo (2018), besedilo za knjigo Mala Alma na veliki poti (2020) pa je prispeval Milan Dekleva. Te knjige so prevedene v angleščino, italijanščino in hrvaščino. Slikanico Mala Alma na veliki poti je Huiqin Wang leta 2022 z Andrejem Kamnikom predelala v kratki ročno narisani animirani film, ki je bil prikazan na več festivalih in leta 2023 dobil nagrado za najboljši slovenski kratki film. Huiqin Wang je za ilustracije prejela več pomembnih nagrad, med drugim Levstikovo nagrado, nagrado Kristine Brenkove in priznanje zlata hruška.

Ida Mlakar Črnič (1956) je študirala slavistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 je bila zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana na področju bibliopedagogike, od leta 2021 je upokojena. Leta 2016 je prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY za promotorja mladinske književnosti in branja. V svojem pisanju razmišlja o medsebojnih odnosih, čustvovanju, staranju, revščini, njene zgodbe pa so namenjene tako odraslim kot otrokom. Slikanica O kravi, ki je lajala v luno (Miš, 2015) je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, istega leta pa je bila uvrščena tudi v zbirko Bele vrane, izbor dvestotih najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica. V isto zbirko je bila uvrščena tudi slikanica Tu blizu živi deklica (KUD Sodobnost Int., 2019). Slikanica Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib (Didakta, 2020) je bila leta 2022 izbrana za darilno knjigo Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS slovenskim prvošolcem. Njene pravljice so bile dramatizirane, prirejene za animirani film, radijsko igro in radijske pravljice. Poleg že omenjenih velja izpostaviti tudi njena dela Ciper coper medenjaki (Ajda, IBO Gomboc, 2008), Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo (Didakta, 2010) in Cipercoperček (KUD Sodobnost, 2012).

Igor Šinkovec (1978) je ilustrator in animator. Sodeluje z založbami doma in v tujini. Ilustrira knjige in učbenike, mesečno pa prispeva ilustracije tudi za otroške revije Ciciban, Cicido in Galeb. Razstavljal je na skupinskih in samostojnih razstavah ter bienalih ilustracije. Občasno se ukvarja tudi z animacijo. Med drugim je ustvaril kratki animirani film Egon klobuk in poskrbel za likovno podobo in animacijo za serijo poučnih iger Profesor Florijan Umek v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Knjiga Od genov do zvezd Saša Dolenca je prejela priznanje zlata hruška za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo leta. Slikanica Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine je prejela nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Po slikanici je nastala tudi lutkovna predstava v režiji Nike Bezeljak, za katero je ustvaril likovno podobo. Z ilustracijami slikanice Ali si že kdaj pokusil Luno? Boštjana Gorenca - Pižame je bil uvrščen na častno listo IBBY in nominiran za Levstikovo nagrado. Za knjigo Si že kdaj jezdil morskega konjička? istega avtorja je prejel nominacijo za Levstikovo nagrado, za slikanico Kuharica Uharica Svetlane Makarovič (2023) pa je prejel posebno priznanje Kristine Brenkove.

Ivan Mitrevski (1979) je ilustrator, stripar in pisatelj. Ustvarja večinoma za otroke in mladino. Kot ilustrator je sodeloval s številnimi uveljavljenimi slovenskimi avtorji, v zadnjih letih pa je ustvaril več samostojnih del, ki jih je sam napisal in ilustriral. Njegove ilustracije so prepoznavna stalnica v otroških in mladinskih revijah, vključene pa so tudi v učbenike, turistične vodiče, oglase in plakate. V njegovih ilustracijah je obilica humorja, ki ga včasih pripelje do bizarnosti in nesmisla. Čeprav je zavezan umetnosti za otroke, se v svojih knjigah rad loteva perečih družbenih tem, kot so uničevanje okolja (Volkulja Bela in čarobni gozd, 2020), strah (Kdo se boji zobozdravnikov?, 2020) ali nasprotje med osebnim prevozom in javnim prostorom (Bolhograd: Zgodba o prav posebnem mestu, 2021). Njegova dela so večkrat prejela znak kakovosti zlata hruška. Strip Volkulja Bela in čarobni gozd je bil nominiran za nagrado zlatirepec v kategoriji izvirni otroški strip.

Izar Lunaček (1979) je stripar, ilustrator, prevajalec, založnik in promotor stripa. Zaključil je študije slikarstva ter filozofije in primerjalne književnosti. Stripe že od leta 1999 objavlja v domačih časopisih in revijah (Slovenske novice, Delo, Stripburger in Mladina), med letoma 2009 in 2011 je risal prvi slovenski spletni strip Založeni raj, med letoma 2014 in 2020 pa objavljal svoj kolumnistični stripovski blog v spletnih medijih delo.si in ludliteratura.si. Njegovi stripi so doslej izšli zbrani v enajstih knjigah, od tega ena v Španiji (Paraiso extraviado, 2013) in dve v ZDA (Animal Noir, 2016, in Holy Fools and Funny Gods, 2023). Lunaček je od leta 2012 organiziral tudi mesečne večere na temo stripa, ki so sčasoma prerasli v prvi slovenski mednarodni strip festival Stripolisfest, ki se je po dveh letih ob pridružitvi drugih ustvarjalcev slovenske stripovske scene prelevil v festival Tinta in je do danes postal osrednji letni dogodek na področju stripa v Sloveniji. Izar Lunaček je imel več samostojnih razstav in za knjige, pri katerih je sodeloval, večkrat prejel znak kakovosti zlata hruška.

Jakob Klemenčič (1968) je po izobrazbi elektrotehnik in umetnostni zgodovinar, zaposlen pa je kot knjižničar. Živi v Šentvidu nad Ljubljano. S stripom se ukvarja od mladih let: prek srednješolskega časopisa in mladinskega tiska ga je pot vodila do sodelovanja pri ustanovitvi stripovske revije Stripburger, kjer je nekaj časa sodeloval kot član uredništva. V stripu so zanj najbolj značilne kratke zgodbe, ki jih je poleg Stripburgerja objavljal v mnogih slovenskih in tujih revijalnih in knjižnih stripovskih antologijah (na primer Black, Dirty Stories, 24 Hour Comics, Comic Sketchbooks, Zone 5300, Quadrado) nekaj pa tudi v obliki samozaloženih brošuric malega formata, t. i. »mini-comics«. V albumu Alma M. Karlin – Svetovljanka iz province (Forum, 2015) sta s scenaristom Marijanom Pušavcem prikazala življenje in delo znane pisateljice ter svetovne popotnice. Sam je v strip predelal tudi starejšo (psevdo)zgodovinsko povest Januša Golca Trojno gorje (Turistično društvo Pilštanj, 2022). Poleg stripa se ukvarja tudi z ilustracijo (periodika, knjige, muzejske razstave), slikarstvom in grafiko. Imel je pet samostojnih razstav (Slovenija, Francija, Brazilija), s svojimi stripovskimi deli pa je sodeloval tudi na veliko skupinskih razstavah.

Jana Bauer (1975) je avtorica knjižnih uspešnic za otroke. V svojih delih ubeseduje prepričljive zgodbe, polne zabavnih likov in duhovitosti. Njeno prvo delo, Izginjevalec čarovnic (Vodnikova založba, 2002), je bilo nominirano za nagrado večernica (2003). Daleč največjo priljubljenost je dosegla s knjigo Groznovilca v Hudi hosti (KUD Sodobnost Int., 2011), ki je bila doslej prevedena v devetnajst jezikov. Nominirana je bila tako za nagrado večernica kot za nagrado desetnica (2013). V nemškem prevodu je zvočna knjiga Die Kleine Gruselfee prejela priznanji AUDITORIX, priznanje za zvočno knjigo meseca (Dt. Akademie für KJL), in KIMI, priznanje za raznolikost med knjigami za otroke. Leta 2020 je Jana Bauer za knjigo Ding dong zgodbe (KUD Sodobnost Int., 2018) prejela glavno nagrado na mednarodnem makedonskem literarnem festivalu (Another Story) in nagrado desetnica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Njena slikanica Kako prestrašiti pošast (KUD Sodobnost Int., 2020) je bila uvrščena v mednarodni katalog Bele vrane 2020 oz. v izbor dvesto najboljših knjig za otroke in mladino z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica (IJB), in je bila prevedena v mnoge tuje jezike. Avtoričina najnovejša slikanica Kako objeti ježa (KUD Sodobnost Int., 2021) je bila nominirana za nagradi desetnica in večernica ter prejela nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slikanico leta 2022.