Peter Svetina (1970) je rojen v Ljubljani. Študiral je slavistiko v Ljubljani in Pragi, zadnji dve desetletji predava književnost na Univerzi v Celovcu. Raziskovalno se ukvarja s poezijo in mladinsko književnostjo, v zadnjem času tudi s temami, kot so dialog v mladinski književnosti, kreativnost in pisanje ter kulturna zgodovina čaja. Ukvarja se tudi s prevajanjem iz češkega, hrvaškega/srbskega in nemškega jezika ter z uredniškim delom. Leposlovje piše zlasti za otroke in mladino. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli so Modrost nilskih konjev (DZS, 2010), Mrožek, mrožek (Mladinska knjiga, 2013), Kako zorijo ježevci (Miš, 2015), Sosed pod stropom (KUD Sodobnost Int., 2016) in Modri Portugalec (KUD Sodobnost Int., 2021). Leta 2020 in 2022 je bil med finalisti za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.

Polona Lovšin (1973) je sodelovala s številnimi mednarodnimi založbami, kot so Macmillan Publishers, Zondervan Kids, Templar Publishing, Penguin Books in Random House. Njene slikanice so bile večkrat prevedene in recenzirane v Publishers Weekly. Ilustrirala je denimo Deklico z vžigalicami Hansa Christiana Andersena, ki jo je upodobila v sodobnem okolju. Nenehno stremi k projektom, ki ji omogočajo, da se bolj umetniško izraža. Zanimajo jo besedila, ob katerih lahko prikazuje čustva, še posebej, kako otrokom na subtilen način približati boleče trenutke v življenju, kot sta ločevanje staršev ali smrt. Njeno delo je prejelo posebno pohvalo na natečaju revije 3x3, bilo predlagano za nominacijo za spominsko nagrado Astrid Lindgren in dvakrat nominirano za Levstikovo nagrado.

Samira Kentrić (1976) piše članke, ustvarja avtorske knjige, naslovnice in ilustracije, v katerih staplja javno, politično govorico z intimnostjo človekovega vsakdana. Samira Kentrić je avtorica treh grafičnih romanov: avtobiografskega romana o odraščanju v času postjugoslovanske tranzicije Balkanalije (2015), družbeno angažirane zgodbe o usodi beguncev na poti v EU Pismo Adni (2016) in romana o iskanju svojega mesta v družbi po tragičnih dogodkih Adna (2020). Za Balkanalije je prejela nagrado založnikov Special Book Award, ki jo podeljuje Motovunsko združenje mednarodnih založnikov. Bolgarski prevod Balkanalij je bil uvrščen v letni izbor najboljših 15 knjig, izdanih v Bolgariji, nemški prevod je nemška Akademija za otroško in mladinsko literaturo izbrala za mladinsko knjigo meseca, knjižna revija Börsenblatt pa ga je uvrstila na seznam 14 priporočenih knjig, prevedenih iz slovenščine. Leta 2022 je njena ilustracija za naslovnico časopisa Kralji ulice po izboru javnosti prejela nagrado za najboljšo naslovnico leta cestnih časopisov mednarodnega združenja ustvarjalcev cestnih časopisov.

Silvan Omerzu (1955) je režiser, slikar, ilustrator in lutkovni umetnik. Po študiju na pedagoški akademiji je začel delati v Lutkovnem gledališču Ljubljana, leta 1983 pa je odšel na študijsko izpopolnjevanje iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Prago. V začetku devetdesetih let je soustanovil neodvisno gledališče Konj in bil stalni sodelavec osrednjega lutkovnega gledališča Minor v Pragi, nato pa je kot neodvisni ustvarjalec sodeloval z različnimi gledališči v Sloveniji in mednarodnem prostoru, za katera je ustvaril številne odmevne predstave. Njegovo ustvarjalno pot zaznamuje izrazita interdisciplinarnost, saj se kot ustvarjalec ni nikdar zavezal le eni umetniški disciplini ali mediju, temveč je hkrati deloval kot vizualni umetnik, scenograf, lutkar in gledališki režiser. Ilustriral je številne knjige za otroke in odrasle in je stalni sodelavec revij Ciciban in Cicido. Za svoje vsestransko delovanje je prejel številne nagrade doma in v tujini, med drugim nagrado Prešernovega sklada.

Špela Frlic (1982) je pripovedovalka in pisateljica. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in novinarstva ter zaključila znanstveni magisterij iz folkloristike na temo sodobnega pripovedovanja v slovenskem prostoru. Več let je vodila otroški program na Vodnikovi domačiji Šiška, sedem let pa je bila programska vodja Pripovedovalskega festivala. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšel njen prvenec Bleščivka, za katerega je prejela nagrado večernica.

Suzana Tratnik (1963) je diplomirala iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in magistrirala iz antropologije spolov na Fakulteti za humanistični študij (Institutum Studiorum Humanitatis) prav tako v Ljubljani. Je pisateljica, prevajalka, sociologinja, esejistka in lezbična aktivistka. Poleg romanov in zbirk kratkih zgodb za odrasle je Suzana Tratnik izdala tudi več knjig mladinske književnosti: Ime mi je Damjan (ŠKUC, 2001), Tombola ali življenje! (Mladinska knjiga, 2017), Ava (Mladinska knjiga, 2021). Suzana Tratnik je leta 2007 prejela nagrado Prešernovega sklada za književnost. Za svoja mladinska dela je prejela desetnico in Levstikovo nagrado. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot trideset jezikov. Glavni temi njenega leposlovja sta spominjanje otroštva v nekdanji Jugoslaviji v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja ter pripovedovanje o usodah marginalnih posameznikov v sodobnem urbanem življenju.

Suzi Bricelj (1971) je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, nato pa študirala na oddelku za vizualne komunikacije na likovni akademiji v Bratislavi. Podiplomsko se je izobraževala v Parizu na École Supérieure des Arts Graphiques in École Nationale Supérieure des Arts Décoratifs. Ukvarja se z ilustriranjem slikanic, knjig in učbenikov. Doslej je ilustrirala več kot 40 knjig. Je docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer na smeri Ilustracija Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij, ki jo trenutno vodi, poučuje ilustracijo. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj, med njimi študentsko Prešernovo nagrado, nagrado zlata ptica, univerzitetno Prešernovo nagrado, plaketo Hinka Smrekarja, nagrado za najlepšo knjigo v kategoriji za otroke in mladino, Levstikovo nagrado, nagrado za izvirno slovensko slikanico. Knjige z njenimi ilustracijami so večkrat prejele znak kakovosti zlata hruška, uvrščena pa je bila tudi v zbirko Bele vrane. Ilustracije je razstavljala tako samostojno kot na številnih domačih in tujih kuriranih razstavah ilustracije, med drugim na bienalih ilustracije v Ljubljani, Zagrebu in Bratislavi.

Tanja Komadina (1976) je ilustratorka, stripovska ustvarjalka, grafična oblikovalka in likovna urednica na založbi Mladinska knjiga. Zanima jo intenziven preplet besedila in likovnih podob, ki pripelje do domiselnih ilustriranih knjižnih celot. Ilustrira predvsem leposlovje za otroke, sodeluje z otroškimi revijami in je avtorica stripov in naslovnic romanov za odrasle. Za Mariborsko lutkovno gledališče je ustvarila likovno podobo lutkovno-igrane predstave po stripovski predlogi. Njena dela s področja stripa in ilustracije nosijo znak kakovosti zlata hruška. Knjižna dela, ki jih je ilustrirala, so bila večkrat vključena v zbirko Bele vrane (Fino kolo, Za devetimi drevesi, Tajno društvo KRVZ). Njen strip Fino kolo je bil preveden v švedščino. Svoja dela je razstavljala doma in v tujini ter zanje prejela priznanja, nominacije in nagrade, med drugim nominacijo za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slikanico za Čarobno kost, za ilustracije v knjigi Gospa s klobukom Maše Ogrizek pa je prejela Levstikovo nagrado.

Tilka Jamnik je strokovnjakinja na področju mladinske književnosti in branja z dolgoletnimi izkušnjami pri promociji branja med mladimi in medgeneracijskega branja. Je zunanja sodelavka MKL, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soavtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti v prvem triletju devetletke (S slikanico na rami), članica Bralnega društva Slovenije, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in podpredsednica Slovenske sekcije IBBY. Je tudi avtorica slikanic Pika v knjižnici in Ostržek bere za bralno značko skupaj z ilustratorjem Petrom Škerlom. Je prejemnica mnogih nagrad. Leta 2019 je prejela nagrado Maryann Manning, ki jo vsako leto podeli Mednarodna zveza za pismenost, in tako postala prva dobitnica te nagrade iz Evrope.

Tina Bilban (1983) je pisateljica, urednica, prevajalka, literarna kritičarka in raziskovalka. V svojem doktorskem delu se je ukvarjala s filozofskimi in fizikalnimi teorijami časa in njihovo aplikacijo na sodobno literaturo. Tudi njen literarnih opus se odvija na preseku sodobne znanosti, filozofije in literature. V zadnjem času se posveča predvsem pisanju za otroke. Med njenimi deli naj omenimo dve, ki jih je ustvarila skupaj z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim in sta si prislužili znak kakovosti zlata hruška: slikanico Kaj misliš, kdo? in poučno a obenem humorno otroško knjigo Kaj sploh je to? Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY in članica izvršnega odbora IBBY (2022–2024). Leta 2020 in 2022 je bila v žiriji za Andersenovo nagrado, letos (2024) pa je v žiriji za nagrado BolognaRagazzi.