Agato Tomažič (1977) so bralci najprej spoznali ob njenih novinarskih besedilih v časniku Delo, kjer je bila zaposlena od leta 2002. Danes je zaposlena na ZRC SAZU. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko. Izdala je več leposlovnih del: kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015), literarni potopis Zakaj potujete v take dežele? (Cankarjeva založba, 2016; nagrada krilata želva), roman Tik pod nebom (Goga, 2017), zbirko kratkih zgodb Nož v ustih (Goga, 2020) in v soavtorstvu Blodnik po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019). Njen najnovejši roman z naslovom Čmrljev žleb (Goga, 2022) je zanimiv žanrski hibrid družinske sage in kriminalke, ki se dogaja v idilični gorski vasici. Kot aktivna tviterašica je v stalnem stiku s svojimi bralci.

Alenka Zupančič (1966) je slovenska filozofinja, družbena teoretičarka in priznana predstavnica tako imenovane ljubljanske psihoanalitične šole. Zaposlena je kot raziskovalna svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Je tudi profesorica na European Graduate School v Švici, kot gostujoča predavateljica pa predava na mnogih univerzah po svetu. Je glavna urednica revije Problemi in knjižne zbirke Analecta, ki ju izdaja Društvo za teoretsko psihoanalizo. Skupaj s Slavojem Žižkom in Mladenom Dolarjem je urednica knjižne zbirke Short Circuits pri MIT Press. Znana je predvsem po svojem delu na presečišču filozofije in psihoanalize. Je avtorica številnih člankov in knjig, med drugim Etika realnega: Kant, Lacan (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1993); Najkrajša senca: Nietzschejeva teorija dvojega (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2001); Poetika, druga knjiga (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2004); Seksualno in ontologija (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2011) in nedavno Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2022).

Aleš Šteger (1973) je pesnik in prozaist iz Ljubljane. Veliko je interdisciplinarno sodeloval s skladatelji, glasbeniki, vizualnimi umetniki in filmarji. Štegrove pesniške zbirke in romani so prevedeni v več kot dvajset jezikov. Je programski direktor založbe Beletrina, ki jo je soustanovil pred 25 leti, ter pobudnik in vodja vseevropskih umetniških projektov, predvsem Versopolisa – evropske platforme za uveljavljajoče se pesnike in mednarodnih pesniških festivalov. Med številnimi nagradami in priznanji je njegova pesniška zbirka Knjiga reči oz. v angleškem prevodu The Book of Things prejela dve pomembni ameriški prevajalski nagradi (nagradi BTBA in AATSEL). Leta 2016 je prejel mednarodno Bienekovo nagrado za poezijo, ki jo podeljuje Bavarska akademija lepih umetnosti. Leta 2022 je njegov roman Neverend prejel mednarodno Spycherjevo nagrado za književnost v Leuku v Švici in se uvrstil na prvo mesto v prestižni zbirki SWR Bestenliste. Francosko ministrstvo za kulturo ga je odlikovalo z redom viteza umetnosti in leposlovja (Chevalier des Arts et Lettres), prav tako je član Berlinske akademije lepih umetnosti in Nemške akademije za jezik in književnost. Njegova zadnja knjiga v angleščini je Burning Tongues, New and Selected Poems (Bloodaxe, 2022). Druge vidnejše knjige v slovenščini: pesniški zbirki Knjiga reči (Beletrina, 2005) in Svet je vmes (Pivec, 2022), roman Neverend (Beletrina, 2017), eksperimentalno pisanje Na kraju napisano (2023) in mladinski roman Kurent (Mladinska knjiga, 2015). Več o avtorju: www.alessteger.com

Nemško govoreča Alma M. Karlin se je rodila v današnjem slovenskem mestu Celje (Celje) v tedanji Podonavski monarhiji. Leta 1908 je odšla v London, kjer je študirala jezike in se preživljala kot prevajalka in zasebna učiteljica. Leta 1914 je odšla iz Londona na Norveško in Švedsko, preden se je leta 1918 za kratek čas vrnila v Cilli. Leta 1919 se je končno podala na potovanje okoli sveta, ki jo je v naslednjih osmih letih popeljalo čez pet celin. Njeni potopisi v treh zvezkih so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja uspešnice. Zdaj jih je ponovno izdal AvivA Verlag.

Ana Marwan (1980) je rojena v Murski Soboti, v Ljubljani je študirala primerjalno književnost in na Dunaju romanistiko. Od leta 2005 živi kot svobodna avtorica na Dunaju. Piše kratke zgodbe, romane in pesmi v nemškem in slovenskem jeziku. Od leta 2023 je soizdajateljica in glavna urednica avstrijske literarne revije Literatur und Kritik. Njen prvenec Der Kreis des Weberknechts je izšel leta 2019 pri založbi Otto Müller Verlag. Leta 2022 je prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Zmagovalni zgodba je istega leta izšla v dvojezični izdaji z naslovom Wechselkröte/Krota (slovenski prevod Amalija Maček). Za roman Zabubljena (Beletrina, 2021) je prejela nagrado kritiško sito za najboljše literarno delo leta 2021. Delo je z naslovom Verpuppt v prevodu Klausa Detlefa Olofa izšlo pri založbi Otto Müller Verlag.

Ana Pepelnik (1979) je pesnica in prevajalka. Njena prva pesniška zbirka Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (LUD Literatura) je izšla leta 2007 (nominacija za nagrado za najboljši prvenec), dve leti kasneje, v letu 2009, je pri isti založbi izšla druga knjiga, Utrip oranžnih luči na semaforjih, zadnja, z letnico 2013, pa je naslovljena Cela večnost. Leta 2015 je pri založbi LUD Šerpa izšla njena četrta pesniška zbirka Pod vtisom, leta 2017 peta zbirka z naslovom Tehno (nominacija za Jenkovo in Veronikino nagrado; LUD Šerpa) in leta 2021 zbirka Treš (nominacija za Veronikino nagrado; LUD Šerpa). Pri založbi LUD Literatura je leta 2023 izšla sedma pesniška zbirka to se ne pove. Ana Pepelnik ni le pesnica, ampak tudi prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, med njimi Joshuo Beckmana, Matthewa Zapruderja, Matthewa Rohrerja, Noelle Kocot, Jennifer Clement, pa tudi Sylvio Plath, Jamesa Tatea, Jamesa Schuylerja, Elizabeth Bishop, Wallacea Stevensa in Walta Whitmana. V ZDA je izšel njen prevod (skupaj z Matthewom Rohrerjem) pesniške zbirke Koža (Skin; Tavern Books, 2014). Kot pesnica je sodelovala pri mednarodnem projektu Metropoetica (pod mentorstvom valižanske pesnice Zoë Skoulding), kot govorka pri impro triu CPG Impro, kot oboje pa pri projektu Poetrix, zvočnemu izdelku glasbenika in zvočnega ustvarjalca Jake Bergerja – Brgsa.

Ana Schnabl (1985) je pisateljica, ki trenutno pripravlja anti-bildungsroman o dekletu, ki odrašča v nasilni družini in stežka tudi odraste. Piše tudi doktorsko disertacijo o avtofikcijskem pisanju žensk. Kot kulturna novinarka je več let delala za časnik Dnevnik ter pisala za različne revijalne izdaje, leta 2017 pa je odjeknila njena kratkoprozna zbirka z naslovom Razvezani (Beletrina), za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, ki sta ji sledili še dve nominaciji, na Hrvaškem pa so jo odlikovali z nagrado Eda Budiše. Tri leta kasneje je izšel njen romaneskni prvenec Mojstrovina (Beletrina), ki ga je dobro sprejela tako domača kot tuja javnost – s knjigo je avtorica prepotovala lep košček Evrope, med drugim jo je pot zanesla na rezidenci MuseumsQuartier in Literarisches Colloquium v Berlinu ter na prvi European Writers' Festival v Londonu. Roman so kritiško ovrednotili v številnih avstrijskih, nemških in angleških medijih, januarja 2023 pa se je znašel v širšem izboru za mednarodno literarno nagrado mesta Dublin. Na začetku leta 2022 je izšel njen drugi roman Plima (Beletrina), ki se je prebil v širši izbor za nagrado kresnik.

Ana Svetel (1990) je študirala etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala in je zdaj zaposlena kot asistentka na istem oddelku. Njena pesniška zbirka Lepo in prav (LUD Literatura, 2015) je bila nominirana za najboljši prvenec, razprodana in ponatisnjena. Leta 2019 je pri isti založbi izdala kratkoprozno zbirko Dobra družba, ki je bila nominirana za nagrado novo mesto ter prav tako razprodana in ponatisnjena. Zadnja pesniška zbirka Marmor je izšla leta 2022 pri založbi Beletrina. Ob literaturi piše tudi kolumne in eseje, ki jih objavlja v osrednjih slovenskih revijah in spletnih medijih. Njene pesmi oz. zgodbe so prevedene v angleščino, portugalščino, hrvaščino in bosanščino. V nemščini so izšle v antologiji Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023). Dejavna je tudi na področju glasbe in pripovedništva.

Andrej Blatnik (1963) dela kot urednik in izredni profesor za založniške študije na Univerzi v Ljubljani. Kot pisatelj je sodeloval na številnih literarnih festivalih po svetu, kot so Svetovni glasovi PEN v New Yorku, mednarodni festival avtorjev v Torontu, literarni festival v Džajpurju v Indiji in festival Cosmopolis v Barceloni, leta 1993 pa je bil udeleženec mednarodnega programa pisanja na Univerzi v Iowi v ZDA. Prejel je več štipendij, med njimi tudi Fulbrightovo. Še vedno rad bere in potuje. Doslej je objavil pet romanov, šest zbirk kratkih zgodb, pet del s področja kulturologije in priročnik za pisanje kratkih zgodb. Prejel je nekaj pomembnih nagrad (med njimi nagrado mesta Ljubljane, zlato ptico oz. najvišjo nagrado za mlade umetnike, nagrado Prešernovega sklada in rusko nagrado Jugra za najboljšo slovansko kratkoprozno knjigo leta 2016). Njegove zgodbe so prevedene v več kot štirideset jezikov ter objavljene v revijah in različnih antologijah, med drugim v Best European Fiction 2010 (Dalkey Archive Press, 2010) in Short: An International Anthology of Five Centuries of Short Short Stories, Prose Poems, Brief Essays, & Other Short Prose Forms  (Persea Books 2014). Prevedenih ima okoli 40 knjig v 15 jezikih, od tega štiri v angleščino in nemščino, druge v španščino, francoščino, turščino, madžarščino, češčino, slovaščino, ruščino, hrvaščino, srbščino, makedonščino ter indijska jezika odijščino in malajalámščino.

Anja Mugerli (1984) je pisateljica, lektorica in urednica. Diplomirala je iz slovenistike ter magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja. Leta 2015 je pri založbi Litera izdala zbirko kratkih zgodb Zeleni fotelj, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu istega leta nominirana za najboljši prvenec. Leta 2017 je pri isti založbi sledil roman Spovin, ki se je uvrstil med deseterico finalistov za nagrado kresnik. Leta 2020 je pri Cankarjevi založbi izšla njena tretja knjiga, zbirka kratkih zgodb Čebelja družina, za katero je avtorica leta 2021 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Zbirka je bila istega leta nominirana tudi za nagrado za najboljšo kratkoprozno zbirko novo mesto short, do zdaj pa je bila prevedena v hrvaščino, makedonščino, italijanščino, bolgarščino in madžarščino. Avtorica objavlja svoja besedila v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah. Gostovala je na številnih pomembnih literarnih festivalih tako v Sloveniji kot v tujini. Živi in ustvarja v Novi Gorici, sem ter tja odpotuje v kakšno pisateljsko rezidenco, leta 2022 je tako ustvarjala na Dunaju in v Lihtenštajnu. V letu 2023 je pri Cankarjevi založbi izšel njen drugi roman z naslovom Pričakovanja.