Gašper Kralj (1974) je pisatelj in prevajalec. Ukvarjal se je z aktivizmom, tako v Sloveniji (npr. v zvezi s postojnskim centrom za tujce) kot v Mehiki in Gvatemali, kjer je opravil tudi terensko raziskavo za doktorsko disertacijo s področja socialne antropologije. Delo je izšlo kot monografija Izginuli in vrnjeni: Pričevanja o uporih v Gvatemali in Latinski Ameriki (Založba /*cf., 2008). Za nekaj let se je ustalil v Kataloniji, tam prevajal špansko pišoče avtorje (Javier Cercas, Eduardo Galeano, Ernesto Sábato, Carlos G. Villa), se ukvarjal z raziskovanjem literarne fikcije in snovanjem romana Rok trajanja (Založba /*cf., 2016), s katerim se je uvrstil med nominirance za najboljši literarni prvenec in finaliste za kresnika. Za svoj drugi roman Škrbine (Založba /*cf., 2020) je leta 2021 prejel Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta, z njim se je uvrstil tudi v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost (EUPL) in znova med finaliste za kresnika. S soprevajalko Tino Malič je bil dvakrat nominiran za nagrado esAsi, ki jo podeljuje špansko veleposlaništvo v Sloveniji za najboljši prevod literarnega dela iz španščine v slovenščino, in sicer za prevod romana Vojaki Salamine Javierja Cercasa (Založba /*cf., 2013) ter dela Otroci dni Eduarda Galeana (Sanje, 2014).

Goran Vojnović (1980), po izobrazbi filmski in televizijski režiser, je scenarist, pisatelj in kolumnist. Je avtor štirih romanov, ki so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov. Njegov prvi roman Čefurji raus! (Beletrina, 2008) velja za eno najbolj prodajanih knjig v Sloveniji, za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela (Beletrina, 2012) pa je Vojnović prejel več mednarodnih priznanj, med drugim tudi prestižno poljsko nagrado angelus za najboljši srednjeevropski roman. Leta 2016 je pri Beletrini izdal roman Figa, leta 2021 pa še nadaljevanje svojega prvega romana z naslovom Đorđić se vrača. Po vseh štirih njegovih romanih so nastale gledališke predstave, sam pa je po romanu Čefurji raus! režiral tudi uspešen celovečerni film. Leta 2022 je pri založbi Goga izšla njegova zbirka avtobiografskih esejev Zbiralec strahov ter pri Mladinski knjigi slikanica za otroke Sinica in taščica. Goran Vojnović je do sedaj napisal več besedil za gledališče, že več kot deset let pa je tudi redni kolumnist časopisa Dnevnik. Živi in dela v Ljubljani.

Gregor Podlogar (r. 1974 v Ljubljani) je študiral filozofijo, dela za slovenski radio in prevaja ameriško poezijo (Chr. Hawkey, A. Berrigan). 

Eksperimentalna knjiga s pesnikom Primožem Čučnikom in slikarjem Žigo Karižem: Oda na manhatnski aveniji (2003). Pesniške knjige, med drugim: Vrtoglavica zanosa (Vertigo of Elan, 2002) in Milijon sekund bliže (Millions of Seconds Closer, 2006). V nemščini: Gedichte in der Anthologie Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).

Helena Kraljič (1971) je mladinska pisateljica, prevajalka, urednica in založnica. Končala je študij ekonomije in nato nekaj let delala kot povezovalka programa na radijskih postajah, nepremičninska agentka, računovodja in revizorka. Njena besedila so pogosto obravnavana v strokovnih delih, številne zgodbe so uprizorjene v gledaliških predstavah, slikanice pa se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Kot aktivna založnica je tudi članica upravnega odbora GZS ter SKS in deluje kot podpredsednica mednarodnega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, SCPEN. Za svoje knjige za otroke je bila večkrat nominirana za nagrado Kristine Brenkove, leta 2022 je za knjigo Sofija in baletni copatki dobila posebno nagrado za kakovostno povezovanje umenostnih zvrsti, leta 2009 je bila knjiga Ples v zabojniku nagrajena za najboljšo ekološko slikanico. Njena zadnja knjiga, ki je izšla v letu 2023, je Mojster Jazbec.

Ida Mlakar Črnič (1956) je študirala slavistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 je bila zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana na področju bibliopedagogike, od leta 2021 je upokojena. Leta 2016 je prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY za promotorja mladinske književnosti in branja. V svojem pisanju razmišlja o medsebojnih odnosih, čustvovanju, staranju, revščini, njene zgodbe pa so namenjene tako odraslim kot otrokom. Slikanica O kravi, ki je lajala v luno (Miš, 2015) je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, istega leta pa je bila uvrščena tudi v zbirko Bele vrane, izbor dvestotih najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica. V isto zbirko je bila uvrščena tudi slikanica Tu blizu živi deklica (KUD Sodobnost Int., 2019). Slikanica Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib (Didakta, 2020) je bila leta 2022 izbrana za darilno knjigo Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS slovenskim prvošolcem. Njene pravljice so bile dramatizirane, prirejene za animirani film, radijsko igro in radijske pravljice. Poleg že omenjenih velja izpostaviti tudi njena dela Ciper coper medenjaki (Ajda, IBO Gomboc, 2008), Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo (Didakta, 2010) in Cipercoperček (KUD Sodobnost, 2012).

Ifigenija Simonović (1953) piše pesmi in eseje, besedila za otroke, prevaja in slika. Od leta 1980 je članica Društva slovenskih pisateljev, med letoma 2017 in 2020 je bila predsednica Slovenskega centra PEN. Od dvanajstih pesniških zbirk izstopa prva, naslovljena Postopna razbremenitev (Mladinska knjiga, 1972), in zadnja Bi bila drevo (Mladinska knjiga, 2023), od štirih knjig esejev o gledališču pa Navzven – navznoter (MGL, 2005). V slovenščino je prevedla Mojstrstvo gibanja (The Mastery of Movement) Rudolfa Labana, Biti igralec (Being an Actor) Simona Callowa, Grejem njene bisere (Collection of poems by) Carol Ann Duffy. Poseben projekt, v katerega se je podala Ifigenija Simonović, je bil prepis in objava osmih knjig poezije Vitomila Zupana, osrednjega slovenskega pisatelja druge polovice 20. stoletja, ki je bil eden od zaprtih intelektualcev komunističnega režima (1948–1954, 2400 strani, 27 zaključenih pesniških zbirk). Med letoma 1978 in 2003 je živela v Londonu in v tem času nastopila na štirih mednarodnih pesniških olimpijadah (Poetry Olympics).

Jakob J. Kenda (1973) je kot doktor literarnih ved, avtor ali urednik podpisan pod številne publikacije od antologij do beril in je priznan kulturni menedžer. V javnosti je sicer najbolj znan po svojih prevodih serije Harry Potter, drugih mladinskih pisateljev in sodobnih klasikov angleško govorečega gledališča, za katere so ga nagradili tako doma kot v mednarodnem prostoru. V zadnjem času je prejel vrsto nagrad tudi za pohodniško potopisne romane, ki so svoji relativni zahtevnosti navkljub prave prodajne uspešnice. Njegov prvenec, roman Apalaška pot (ISPO, 2018), je nastal na podlagi prehojenih 3500 kilometrov istoimenske ameriške »matere vseh poti«, ki ob napeti in deloma ljubezenski zgodbi nudi pronicljiv vpogled v ZDA in Američane. Roman Transverzala (ISPO, 2020) na podlagi avtorjevega projekta 1200 kilometrov dolge, krožne slovenske nacionalne poti predstavlja iskriv mozaik ključnih vidikov njegove lastne dežele in njenih ljudi. Za jesen 2024 napovedani zaključek pohodniške trilogije z delovnim naslovom Ta kratke pa obeta prek niza izstopajočih poti stare celine prikazati Evropo in njeno stanje duha, predvsem med mladimi. Med njegovimi deli velja omeniti šeVodnik po Transverzali (2022).

Jakob Klemenčič (1968) je po izobrazbi elektrotehnik in umetnostni zgodovinar, zaposlen pa je kot knjižničar. Živi v Šentvidu nad Ljubljano. S stripom se ukvarja od mladih let: prek srednješolskega časopisa in mladinskega tiska ga je pot vodila do sodelovanja pri ustanovitvi stripovske revije Stripburger, kjer je nekaj časa sodeloval kot član uredništva. V stripu so zanj najbolj značilne kratke zgodbe, ki jih je poleg Stripburgerja objavljal v mnogih slovenskih in tujih revijalnih in knjižnih stripovskih antologijah (na primer Black, Dirty Stories, 24 Hour Comics, Comic Sketchbooks, Zone 5300, Quadrado) nekaj pa tudi v obliki samozaloženih brošuric malega formata, t. i. »mini-comics«. V albumu Alma M. Karlin – Svetovljanka iz province (Forum, 2015) sta s scenaristom Marijanom Pušavcem prikazala življenje in delo znane pisateljice ter svetovne popotnice. Sam je v strip predelal tudi starejšo (psevdo)zgodovinsko povest Januša Golca Trojno gorje (Turistično društvo Pilštanj, 2022). Poleg stripa se ukvarja tudi z ilustracijo (periodika, knjige, muzejske razstave), slikarstvom in grafiko. Imel je pet samostojnih razstav (Slovenija, Francija, Brazilija), s svojimi stripovskimi deli pa je sodeloval tudi na veliko skupinskih razstavah.

Jana Bauer (1975) je avtorica knjižnih uspešnic za otroke. V svojih delih ubeseduje prepričljive zgodbe, polne zabavnih likov in duhovitosti. Njeno prvo delo, Izginjevalec čarovnic (Vodnikova založba, 2002), je bilo nominirano za nagrado večernica (2003). Daleč največjo priljubljenost je dosegla s knjigo Groznovilca v Hudi hosti (KUD Sodobnost Int., 2011), ki je bila doslej prevedena v devetnajst jezikov. Nominirana je bila tako za nagrado večernica kot za nagrado desetnica (2013). V nemškem prevodu je zvočna knjiga Die Kleine Gruselfee prejela priznanji AUDITORIX, priznanje za zvočno knjigo meseca (Dt. Akademie für KJL), in KIMI, priznanje za raznolikost med knjigami za otroke. Leta 2020 je Jana Bauer za knjigo Ding dong zgodbe (KUD Sodobnost Int., 2018) prejela glavno nagrado na mednarodnem makedonskem literarnem festivalu (Another Story) in nagrado desetnica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Njena slikanica Kako prestrašiti pošast (KUD Sodobnost Int., 2020) je bila uvrščena v mednarodni katalog Bele vrane 2020 oz. v izbor dvesto najboljših knjig za otroke in mladino z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica (IJB), in je bila prevedena v mnoge tuje jezike. Avtoričina najnovejša slikanica Kako objeti ježa (KUD Sodobnost Int., 2021) je bila nominirana za nagradi desetnica in večernica ter prejela nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slikanico leta 2022.

Jedrt Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz prevodoslovja (angleščina in francoščina). Njena prva knjiga, zbirka kratkih zgodb Težkomentalci (LUD Literatura, 2016), ki je izšla leta 2016 in se uvrstila v ožji izbor za nagrado za najboljši prvenec, obravnava osebno izkušnjo hospitalizacije v psihiatrični ustanovi in jo na humoren način prikazuje kot totalitarno institucijo v 21. stoletju. Delo je bilo prevedeno tudi v španščino z naslovom Mentalos pesados (Društvo slovenskih pisateljev, 2021). Njena druga zbirka kratkih zgodb Bojne barve (Škuc, 2016), ki je prav tako izšla leta 2016, obravnava različne LGBT entitete v njihovem boju za prepoznavnost in coming out v sovražnem okolju. Zbirka Bojne barve je bila leta 2017 nominirana za nagrado novo mesto za najboljšo kratkoprozno delo in je prevedena v makedonščino z naslovom Voeni boi (Begemot, 2019). Sledili so trije romani: Vija vaja ven (Litera, 2018), ki razkriva in satirizira izkušnjo new age duhovnega kulta, Napol morilke (Goga, 2021), ki je bil uvrščen na dolgi seznam za nagrado kresnik za najboljši roman in bo kmalu izšel v nemščini (Mali Verlag), ter najnovejše delo Križci, krožci (Goga, 2022), dramatičen prikaz razveze lezbijk in istospolnega starševstva.