Jela Krečič (1979) je filozofinja in pisateljica. Izdala je romana Ni druge (Beletrina, 2015) in Knjiga drugih (Beletrina, 2018). V svojem teoretskem opusu se osredotoča na estetiko, sodobno umetnost in popularno kulturo. Te teme je raziskovala tudi v svoji monografiji Zmote neprevaranih: od modernizma do Hollywooda (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2020). V več znanstvenih člankih je pisala o klasični hollywoodski komediji in televizijskih serijah ter se obema temama posvetila tudi kot urednica zbornikov. V soavtorstvu je, denimo, uredila zbornik Lubitsch Can't Wait (Slovenska kinoteka, 2014), posvečen ameriškemu režiserju nemškega rodu Ernstu Lubitschu – delo je izšlo tudi v ediciji nemške revije Neue Rundschau. Prav tako je urednica zbornika The Final Countdown: Europe, Refugees and the Left (IRWIN, 2017). Zadnja leta predava na Univerzi v Ljubljani. Trenutno je kot raziskovalka zaposlena pri projektu ARRS »Resnica in indirektnost. Na poti do nove teorije resnice«.

Jure Jakob (r. 1977 v Celju) je študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani. Poleg poezije piše tudi eseje in knjige za otroke, objavil pa je tudi biografijo pisatelja Lojzeta Kovačiča. 

Nekaj najpomembnejših pesniških zbirk: Tri postaje (2003), Zapuščeni kraji (2010), Lakota (2018). V nemščini: Werkstückchen, Litterae Slovenicae, Društvo slovenskih pisateljev, 2019 (tr. Ann Catrin Bolton) in pesmi v antologiji Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).

Jurij Devetak (1997) je ilustrator in ustvarjalec stripov iz Trsta. Po končanem študiju elektrotehnike se je vpisal na mednarodno šolo Scuola Internazionale di Comics v Padovi, kjer je tri leta študiral stripe. Od leta 2018 sodeluje z različnimi časopisi in revijami. Kot ilustrator je dve leti sodeloval pri tedenski prilogi Objektiv časopisa Dnevnik. Leta 2022 je izšel njegov prvenec, roman v stripu Nekropola (Mladinska knjiga), ki je nastal po istoimenskem avtobiografskem romanu pisatelja in ene ključnih osebnosti evropske kulture Borisa Pahorja. Leta 2023 je izšel strip za otroke Deva iz Devina in trije junaki (ZTT), v katerem sta združila moči s tržaškim pesnikom, pisateljem, esejistom in prevajalcem Markom Kravosom.

Lila Prap (1955), pisateljica knjig za otroke in ilustratorka, nominiranka za nagrado Hansa Christiana Andersena in nagrado Astrid Lindgren, je izoblikovala prepoznaven duhovit slog s svojimi značilnimi risbami v pastelu na papirju. Mednarodno prepoznavnost in priljubljenost si je pridobila s serijo otroških knjig 1001 pravljica (Mladinska knjiga, 2005), Moj očka (Mladinska knjiga, 2009), Dinozavri (Mladinska knjiga, 2009), Pasji zakaji (Mladinska knjiga, 2010), Mačji zakaji (Mladinska knjiga, 2013) in Zakaj?  (Mladinska knjiga, 2002; zadnja izdaja 2022) Njena dela so prevedena v več kot 38 jezikov, japonska nacionalna televizija (NHK) pa je njenih živalskih junakih posnela risano serijo in oblikovala spremljajoče prodajne izdelke. Njene slikanice iz serije Zakaj? spodbujajo bralce k iskanju odgovorov na različna vprašanja s številnimi nesmiselnimi sklepi, ki se vedno končajo s pravilnim, znanstveno dokazanim odgovorom.

Lucija Stupica (1971), pesnica, publicistka in notranja oblikovalka. Živi na Švedskem. Za svojo prvo pesniško zbirko Čelo na soncu (Beletrina, 2000) je prejela nagrado zlata ptica za najboljši prvenec. Sledili sta zbirki Vetrolov (Beletrina, 2004) in Otok, mesto in drugi (Beletrina, 2008) ter zadnja Točke izginjanja (LUD Literatura, 2019), ki je bila nominirana za dve najpomembnejši slovenski pesniški nagradi – Jenkovo in Veronikino. Lucija Stupica je tudi prejemnica dveh mednarodnih nagrad; nemške nagrade Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarkinih nagrad (2010), in švedske Klas de Vylder za priseljene avtorje (2014). Kot prejemnica pisateljskih štipendij je bivala v Berlinu, New Yorku, Kremsu in na Gotlandu. Avtoričine pesmi so v nemščini izšle v antologijah Geburt eines Engels: Gedichte aus Slowenien (Wunderhorn, 2008) in Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).

Maja Gal Štromar (1969) je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališka pedagoginja, dramatesa in režiserka. Sicer diplomirana romanistka, je diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. V gledališču je tako doma kot v tujini odigrala 91 vlog, od tega 33 filmskih. Izdala je petnajst avtorskih knjig, od tega štiri pesniške zbirke Goga 66000 (Zveza kulturnih organizacij, 1988), Na predpomlad mi reci ti (Zveza kulturnih org., 1990), Že češnječas (Capris, 1998), Boginja z zamudo – Dea in ritardo (pesniška zbirka z zgoščenko; ZTT in Amanart, 2011), sedem romanov, monodramo Alma Ajka, ki je slovensko-arabska izdaja Aleksandrijske knjižnice v Egiptu, gledališki priročnik Črkolandija (JSKD in Amanart, 2013), pravljico Anina zvezdica (Anina zvezdica in Amanart, 2015) ter priročnik za gledališče Od besedila do uprizoritve (JSKD in Amanart, 2022). Piše gledališka besedila za otroške predstave in za odrasle, radijske igre za odrasle ter mladinske igrane igre v več delih. Leta 1991 je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke. Leta 2019 so v osrednjem slovenskem gledališču SNG Drama Ljubljana uprizorili njeno besedilo Amelia E.,monodramo o prvi letalki Amelii Earhart , v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa njeno dramsko besedilo o Coco Chanel, Kdo je videl Coco? Moi, Gabrielle Chanel. V zadnjem času odmeva njen avtorski projekt monodramedija Absurdanija d.o.o. Med njenimi romani velja izpostaviti Amigdalino srce (Litera, 2003), Misli name, ko ti je lepo (Mladinska knjiga, 2011), Potaknjenci (Goga, 2014), 7 kg do sreče (1. In 2. del; Delo, 2015 in Amanart, 2021) in Ženska drugje (Goga, 2017). 

Maja Haderlap (1961) je rojena v Železni Kapli/Bad Eisenkappel na avstrijskem Koroškem. Na dunajski univerzi je promovirala iz gledaliških ved in germanistike. Več let je bila sourednica slovenske literarne revije mladje na avstrijskem Koroškem. Po gledaliških asistencah v Trstu in Ljubljani je bila poldrugo desetletje vodja dramaturgije v Celovškem mestnem gledališču. Dolga leta je predavala na Univerzi v Celovcu. Živi kot svobodna pisateljica v Celovcu. Njene pesmi so najprej izhajale v slovenskih literarnih revijah. Leta 1983 je izšla njena prva zbirka Žalik pesmi (Salige Gedichte) (Drava/ZTT), 1987 pa ji je sledila zbirka Bajalice (Wünschelruten) (Drava/ZTT). Leta 1998 izide obsežen izbor Gedichte Pesmi Poems (Drava), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, napisane v nemščini. Leta 2011 objavljeni roman Engel des Vergessens (Angel pozabe) (Wallstein) ji je prinesel pomembne literarne nagrade, tudi nagrado Ingeborg Bachmann, leta 2014 je izšla pesniška zbirka langer transit (dolgo prehajanje) (Wallstein), 2023 pa roman Nachtfrauen (Suhrkamp).

Maja Kastelic (1981) je akademska slikarka, ilustratorka in avtorica slikanic za otroke. Z odliko zaključen študij slikarstva na ALUO v Ljubljani je nadaljevala z znanstvenim magisterijem iz filozofije in teorije vizualne kulture (FHŠ Koper). Po študiju je več let delovala na področju restavriranja fresk, od leta 2015 pa se posveča le še ilustraciji. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim plaketo mednarodnega Bienala ilustracije Bratislava (BIB) in častno listo IBBY. Leta 2015 je bila uvrščena na razstavo ilustratorjev na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu otroške literature v Bologni in med Bele vrane IJB (Deček in hiša, 2015; Prva ljubezen, 2014), njene ilustracije pa so bile razstavljene na številnih kuriranih izborih (BIB 2017 in 2019, Le Immagini della Fantasia 2017, Troisdorfer Bilderbuchpreis 2017, dPICTUS Frankfurt 2018). Njena avtorska slikanica Deček in hiša je navdušila bralce in strokovno javnost tako doma kot v tujini, po njej pa je bila narejena tudi lutkovna predstava (LGM 2017). Sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi in tujimi založbami, njene slikanice pa so izšle v prevodih po vsem svetu, do sedaj v 20 tujih jezikih. Obožuje knjige in strastno spremlja vse, kar je povezano z njimi in z ilustracijo. Med njenimi ilustratorskimi deli velja izpostaviti še knjigi Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena (Mladinska knjiga, 2021) ter Adam in tuba (Miš, 2022).

Manica K. Musil (1974), rojena na Ptuju, je sprva želela študirati klavir. Vendar so jo kmalu pritegnila tudi druga področja, med drugim arhitektura. Ko je diplomirala, je njena prva zgradba prejela veliko nagrado na mednarodnem natečaju za mlade arhitekte Leonardo v Minsku leta 2005. Prav tako je prejela nekaj nagrad za grafiko; njeno delo je bilo upodobljeno na enajstih slovenskih znamkah. Po rojstvu prvega otroka (od treh) je razširila svojo ustvarjalnost in začela pisati zgodbice in pesmice za majhne otroke. Med letoma 2011 in 2022 je pri različnih uglednih slovenskih založbah izdala petnajst slikanic za otroke. Kmalu pa so njena dela pritegnila tudi zanimanje v tujini – danes jih najdete na Kitajskem, v Pakistanu, Turčiji, Španiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Braziliji, Indiji, Rusiji, ZDA, na Hrvaškem, Češkem, v Združenih arabskih emiratih, Južni Koreji, kmalu pa jih bodo brali tudi v Romuniji in Litvi.  Manica K. Musil je prejemnica številnih domačih in zlasti mednarodnih nagrad. Avtoričine največkrat prevedene knjige: Slon Stane (Pivec, 2017), Lev Izidor (Pivec, 2021), Mravljinčar Franc (Pivec, 2019), Pobalinska pujsa (Pivec, 2015).

Maruša Krese (r. 1947 v Ljubljani, u. 2013) je študirala književnost, umetnostno zgodovino in psihoterapijo v Ljubljani in ZDA. Delala je kot psihoterapevtka v Ljubljani, Londonu in Tübingenu, pozneje pa kot novinarka in svobodna umetnica v Berlinu. 

Leta 1997 je prejela križ za zasluge Zvezne republike Nemčije za humanitarno udejstvovanje med vojno v Bosni. 

Dvojezične izdaje: Selbst das Testament ging verloren, Edition Korrespondenzen, 2001 (tr. Klaus Detlef Olof), Yorkshire Tasche, Wieser, 2003 (tr. Brigitte Struzyk) ali Heute nicht, Drava Verlag, 2009 (tr. Fabjan Hafner). V nemščini: roman Trotz alledem bo leta 2023 izšel pri založbi S. Fischer Verlag (tr. Liza Linde), pesmi pa v antologiji Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).