Miha Mazzini (1961) je pisatelj z 31 objavljenimi knjigami, prevedenimi v 13 jezikov. Ena od njegovih kratkih zgodb je leta 2012 prejela ameriško Pushcartovo nagrado. Nagrajen je tudi kot scenarist in režiser kratkih in celovečernih filmov. Doktoriral je iz antropologije. Njegove knjige o otroštvu so priljubljene med bralci in kritiško priznane. Romaneskni prvenec Kralj ropotajočih duhov (Beletrina, 2001) je doživel štiri ponatise (zadnja izdaja: Goga, 2022) in bil preveden v 7 jezikov. Filmska priredba knjige je prejela zlato palmo za najboljši film na festivalu Mostra de Valencia. Druga knjiga, v kateri se ponovno spominja otroških dni, naslovljena Otroštvo (Goga, 2015), je prejela nagrado kresnik za najboljši slovenski roman ter bila prevedena v 3 jezike. Tretja, Osebno (Goga, 2022), je pravkar izšla. Drugi Mazzinijevi romani in filmi se večinoma osredotočajo na spregledane ljudi, ki se znajdejo v primežu birokracije. V svoji knjigi in celovečernem filmu Izbrisana (Goga, 2014) je tako dal glas tistim, ki jim ga je leta 1992 vzela država, ko je nenadoma iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 2 odstotka slovenske populacije, s čimer jim je odvzela pravni status in jih začela obravnavati kot ilegalne priseljence. Ta roman je v nemščini izšel pod naslovom Du existierst nicht leta 2021.

Milan Dekleva (1946), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec se je rodil v Ljubljani tržaškima Slovencema. Dekleva je tudi glasbenik, saj je bil v sedemdesetih letih član glasbene skupine Salamander, s katero zdaj spet nastopa. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato je delal je kot glasbeni pedagog, novinar in urednik. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dekleva je avtor sedemindvajsetih pesniških zbirk, osmih romanov, treh knjig kratke proze in treh knjig esejev. Kot pesnik se vrača k začetkom evropskega mišljenja in vzhodnim filozofijam, ob tem pa uporablja paradokse in postopke glasbene improvizacije. V poeziji odkriva celostni pogled na svet, vesolje, naravo in človeka. V svojih proznih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše tudi operne librete, besedila za kantate, gledališke, lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke ter prevaja iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Miljana Cunta (1976) je pesnica, urednica in prevajalka, avtorica treh pesniških zbirk – Za pol neba (Beletrina, 2010), Pesmi dneva (KUD Logos, 2014) in Svetloba od zunaj (Mladinska knjiga, 2018) – ter številnih spremnih besedil in razmišljanj o poeziji. Njene pesmi so bile prevedene v angleščino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, makedonščino in nemščino ter nominirane za glavne slovenske pesniške nagrade. Študirala je primerjalno književnost in literarno teorijo ter angleški jezik in književnost na Univerzi v Ljubljani. Pesnik Brane Senegačnik je o njeni poeziji zapisal: »V njenih pesniških pokrajinah se rišejo vzorci, podobni vzorcem, ki jih rišeta zaljubljenca pri igri na vroče in hladno; prepoznavamo fluidne družbene motive, opazujemo slike v galerijah ali na morski obali ali vstopamo v pesničino – in s tem tudi v svoje – notranje življenje. Ta poezija predstavlja te pokrajine: posamezne podobe, misli in motivi se zdijo čisti elementi, iz katerih nastajajo. Naj gre za grške otoke, rimske trge, pokrajino z brezami ali spalnico, vedno so del istega sveta, ki se širi navzven in navznoter. V zraku je nekaj pridušenega, vznemirljivega, a hkrati čistega: odprtost tega sveta ga dela resničnega.«

Mladen Dolar (1951) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu (1979/80) in v Londonu (1989/90), leto dni je delal kot raziskovalec na Kulturwissenschatliches Institut v Essnu (2000/01), tri leta je bil svetovalec-mentor na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu (Nizozemska, 2010–2012), od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu (en trimester vsako drugo leto), od leta 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in Evropi, je avtor več kot sto petdeset znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (Univerzum, 1982) do Od kod prihaja oblast? (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2021). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini naj posebej izpostavimo A Voice and Nothing More (Glas in nič drugega, MIT Press, 2006, prevedeno v dvanajst jezikov) in Opera’s Second Death (Druga smrt opere, skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedeno v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.

Pisateljica Mojca Kumerdej (1964) je rojena v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti končala študij filozofije in sociologije kulture. Dogajanje v njeni literaturi je postavljeno v različne družbene kontekste in časovnosti, vodilne teme pa so razmerje med posameznikom in kolektivom, ujetost v dialektiko želje in užitka ter raznovrstne oblike nasilja na individualni in sistemski ravni, ki so upovedane s kritično ostrino in mestoma z ironijo. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je za roman Kronosova žetev (Beletrina, 2016), ki je postavljen v obdobje protireformacije, prejela nagrado Prešernovega sklada in nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito, za zbirko kratke proze Gluha soba (Goga, 2022) Cankarjevo nagrado za najboljšo knjigo minulega leta, za srbski prevod kratkoprozne zbirke Temna snov (Tamna materija, Geopoetika, 2015) nagrado Kočićevo pero, za zgodbo Pod gladino pa kristal vilenice. Njena literatura je prevedena v več jezikov in je vključena v domače ter tuje zbirke in antologije. Med drugim sta pri založbi Wallstein Verlag izšla nemška prevoda Kronosove žetve (Chronos erntet, 2019) in antologija njene kratke proze (Unter die Oberfläche, 2023). Kot samostojna pisateljica in publicistka piše tudi o umetnosti, znanosti in kulturi, kot dramaturginja pa je sodelovala v gledaliških in plesnih predstavah.

Mojca Širok (1968) je novinarka, publicistka in pisateljica. Novinarsko pot je začela na Radiu Študent in pri reviji Mladina. Leta 1999 se je zaposlila na RTV Slovenija, kjer dela še danes. Trinajst let je bila dopisnica iz Italije in Vatikana, vodila je osrednji dnevnoinformativni oddaji Dnevnik in Odmeve ter zunanjepolitično oddajo Globus. Od leta 2019 je dopisnica iz Bruslja. Leta 2010 je izdala publicistični knjigi Oblast brez obraza (Mladinska knjiga, 2010), ki opisuje delovanje italijanske mafije, in Zadnji rimski cesar (Finance, 2010), ki govori o razpadu italijanskega povojnega strankarskega sistema in političnem projektu Silvia Berlusconija. Leta 2014 je izšla njena knjiga Od Benedikta do Frančiška (Mladinska knjiga), v kateri analizira ozadje odstopa papeža Benedikta XVI. in razloge za izvolitev papeža Frančiška. Za svoj literarni prvenec, kriminalni roman Pogodba (Mladinska knjiga), ki je izšel leta 2018, je prejela knjižno nagrado modra ptica. Pogodba je prvi del trilogije Rim-Ljubljana-Bruselj. Drugi del, Evidenca (Mladinska knjiga), je izšel leta 2021, letos jeseni pri Mladinski knjigi izide še tretji del. 

Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kolumnistka in ekološka kmetica. Redno piše eseje, reportaže in komentarje za časopise in revije. Za svoj prvenec Nebesa v robidah, roman v zgodbah (JSKD, 2007) je prejela nagrado Evropske unije za književnost 2010. V svojih besedilih povezuje ruralno in urbano ter ter spaja žanre, v katerih prepleta poetično in pravljično z literarno-dokumentarnim in časnikarskim slogom. Je avtorica knjig Kaki vojaki (Litera, 2011), Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004–2014 (Cankarjeva založba, 2014), Grand Tour (2015), Tujčice (Društvo Topoluove in Kulturno društvo Ivan Trinko, 2016), Primerljivi hektarji (LUD Literatura, 2017) in Kdo bo z mano prosil za dež (2023). Prav tako je (so)avtorica več interdisciplinarnih umetniških projektov o naravni gradnji z zemljo, naravovarstvu in ekologiji. Nataša Kramberger v toplejših mesecih živi v Jurovskem Dolu, kjer vodi majhno biodinamično kmetijo z vrtom, sadovnjakom, vinogradom in nasadom zelišč. Z eko-umetniškim kolektivom Zelena centrala na kmetiji vsako poletje gosti številne mlade iz vse Evrope, ki jih v stiku z zemljo skuša opremiti s konkretnimi znanji in izkušnjami za boj proti klimatskim spremembam. Pozimi se preseli v Berlin, kjer skuša razumeti, kako tovrsten boj izpeljati na betonu večmilijonskega mesta.

Nina Mav Hrovat (1975) je najprej diplomirala na Pedagoški fakulteti, nato pa zaključila še podiplomski magistrski študij in pridobila naziv magistrica profesorica predšolske vzgoje. Zaposlena je v vrtcu, sprva je bila vzgojiteljica, kasneje pomočnica ravnateljice, zdaj je ravnateljica. Objavlja strokovne članke ter predava za starše in strokovne delavce, za otroke pa nastopa v vrtcih in šolah po Sloveniji in zamejstvu ter spodbuja bralno kulturo. Njene prve pravljice so bile že leta 2001 objavljene v kakovostnih otroških revijah, kot sta Cicido in Ciciban. Za prvenec, pravljico O kralju, ki ni maral pospravljati (Mladinska knjiga, 2008), je leta 2009 prejela nagrado za izvirno slovensko slikanico. V zadnjih letih je za svoje slikanice prejela še veliko drugih nagrad in nominacij, največ jih je leta 2021 požel ekipni projekt zvočnih pravljic Logopedske lahkonočnice, ki je poleg drugih nagrad (med njimi Special Award – Jake Wittmer Research Award, nagrado za odlično rešitev problema, ki se ga prepozna na podlagi izjemne raziskave situacije / trga) prejel tudi zlato nagrado za tekstopisje. Velja izpostaviti še dve njeni nedavno objavljeni deli, Posluh, jazbec gre! (Miš, 2020) in Ozimnica (Zala, 2020).

Nina Medved (1989) je bila na slovenskem literarnem festivalu mladih avtorjev Urška (2019) razglašena za najobetavnejšo mlado avtorico. Nato je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) leta 2020 izdal njen pesniški prvenec Drseči svet, ki je bil na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2021 nominiran za najboljši literarni prvenec. Leto pozneje je izšla avdioknjiga z avtoričinimi interpretacijami pesmi. Njena poezija je bila objavljena tudi v pomembnejših slovenskih literarnih revijah ter prevedena v druge jezike (angleščino, nemščino, francoščino, grščino, češčino in makedonščino).

 Je soustvarjalka številnih literarnih dejavnosti v Sloveniji in Franciji, večinoma prevaja iz francoščine. Je tudi mentorica mladim literarnim glasovom. Ustanovila je Dve luni, Center za poetizacijo sveta. Leta 2021 je za »eksistencialno globino in renesančni razpon« svojega dela prejela mednarodno nagrado Pont za obetavne literarne avtorje. Kmalu bo pri Cankarjevi založbi izšla njena druga knjiga, pri založbi Drava Verlag pa nemški prevod zbirke Drseči svet (Gleitende Welt).

Noah Charney (1979) je avtor več kot dvajsetih knjig, ki so prevedene v štirinajst jezikov, med njimi The Collector of Lives: Giorgio Vasari and the Invention of Art (W. W. Norton & Company, 2017), , ki je bila leta 2017 nominirana za Pulitzerjevo nagrado za biografijo, in Museum of Lost Art (Phaidon, 2018), ki se je leta 2018 uvrstila med finaliste za svetovno nagrado za najboljšo e-knjigo. Charney je po izobrazbi profesor umetnostne zgodovine, specializiran za umetnostni kriminal. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi predaval. Bil je tudi predavatelj na Univerzi Yale in drugih univerzah. Piše za več deset priznanih revij in časopisov, med drugim za The Guardian in Washington Post. Pred kratkim je vodil kampanjo, namenjeno vplivnežem podjetja Samsung, leta 2022 pa je na radiu BBC Radio 4 predstavil dokumentarni film China's Stolen Treasures. V Sloveniji živi z ženo, otroki in psom brez dlake, Hubertom van Eyckom. O Sloveniji, ki je zanj »najboljša država na svetu«, pogosto tudi piše, jo predstavlja v videoposnetkih, podkastih in knjigah. Njegova knjiga Slovenology: living and traveling in the world's best country (Slovenologija: življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej, Beletrina, 2017) je knjižna uspešnica. Vodi tudi uradni angleški podkast Feel Slovenia Slovenske turistične organizacije. Več o Noahu Charneyju izveste na spletni strani: www.noahcharney.com.