Peter Mlakar (1951) je filozof, pisatelj, performer, član Neue Slowenische Kunst (Oddelek za čisto in praktično filozofijo) in sodelavec skupine Laibach. Kot član 300 000 Verschiedene Krawalle (divizija Laibach Kunst) je soavtor zgoščenk Peter Paracelsus in PeterParadox. Med drugim je sodeloval pri projektih umetniške skupine IRWIN, gledališču Noordung, Novem Kolektivizmu in raznih podvzemih NSK države. Redno predava in izvaja performanse (Točka G kot umetniško delo, Spoved, Tri oblike absolutnega zla). Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti, bil je urednik pri reviji Problemi, predsednik ŠKUC, vodja Oddelka za založništvo pri Študentski organizaciji Univerze, TV pridigar na nacionalni televiziji. V svojem delu se posveča klasičnim filozofskim temam ter njihovim anomalijam, npr. vprašanju o Bogu v povezavi s scientifiziranim, tehnologiziranim, kibernetiziranim svetom; erotiki in transcendenci; užitku in zlu; mistiki z znanostjo. Med njegovimi knjigami so Hribi in doline (NSK, 1999), Omračitev uma  (NSK, 2007), Mišljenje, ki to ni (NSK, 2014), Vojna (NSK, 2011).

Peter Svetina (1970) je rojen v Ljubljani. Študiral je slavistiko v Ljubljani in Pragi, zadnji dve desetletji predava književnost na Univerzi v Celovcu. Raziskovalno se ukvarja s poezijo in mladinsko književnostjo, v zadnjem času tudi s temami, kot so dialog v mladinski književnosti, kreativnost in pisanje ter kulturna zgodovina čaja. Ukvarja se tudi s prevajanjem iz češkega, hrvaškega/srbskega in nemškega jezika ter z uredniškim delom. Leposlovje piše zlasti za otroke in mladino. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli so Modrost nilskih konjev (DZS, 2010), Mrožek, mrožek (Mladinska knjiga, 2013), Kako zorijo ježevci (Miš, 2015), Sosed pod stropom (KUD Sodobnost Int., 2016) in Modri Portugalec (KUD Sodobnost Int., 2021). Leta 2020 in 2022 je bil med finalisti za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.

Renata Salecl (1962) je filozofinja in sociologinja. Zaposlena je na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na Univerzi v Londonu (School of Law, Birbeck College). Bila je gostujoča profesorica na številnih univerzah v ZDA, Evropi in Avstraliji. Je članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častna občanka Ljubljane. V svojih knjigah Renata Salecl analizira sodobno družbo individualizma, problem tesnobe, izgorelosti, apatije in podobnih psiholoških problemov, s katerimi se ljudje srečujejo v današnjem času. Posveča se tudi analizi ideologije izbire, na kateri temelji neoliberalistični kapitalistični sistem. V zadnjih delih preizprašuje problem ignoriranja resnice in dejstev v času porasta lažnih novic in teorij zarote ter se še posebej posveča družbenim mehanizmom, ki vplivajo na porast grobosti. Sprašuje se, zakaj je vse več ljudi apatičnih in zakaj se jih vse več identificira z avtoritarnimi voditelji. Renata Salecl je avtorica dvanajstih samostojnih knjig, ki so prevedene v 16 svetovnih jezikov, izdane pa so bile v 19 državah. Med njena pomembnejša dela uvrščamo A Passion for Ignorance: What we choose not to know and why (Princeton University Press, 2020), Tyranny of Choice (Profile Books, 2011), On Anxiety (Routledge, 2004), (Per)versions of love and hate (Verso, 1998).

Robert Simonišek (1977), pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar se je rodil v Celju in otroštvo preživel na Štajerskem. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo in umetnostno zgodovino v Ljubljani in Gradcu; iz slednje je tudi doktoriral. Že med študijem je delal kot umetnostni kritik in turistični vodič. Leta 2003 je debitiral kot pesnik z zbirko Potopljeni katalog (LUD Literatura). Leta 2008 je izšla njegova druga pesniška zbirka Avtoportret brez zemljevida (LUD Literatura), leta 2010 pa je z njegovo kratkoprozno zbirko Melanholična zrenja (Litera), prežeto s pesniškimi referencami, v generaciji mladih slovenskih prozaistov zavel svež veter. Leta 2012 se je zaposlil kot asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V tem času je izšla njegova umetnostnozgodovinska monografija Slovenska secesija (Slovenska matica, 2011). Leta 2013 je svoje kritične izkušnje na univerzi artikuliral v romanu Soba pod gradom (Litera), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Istega leta je izšla njegova tretja pesniška zbirka Selitve (LUD Literatura). Simonišek je leta 2016 za knjigo Trk prostorov (Litera) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. V njej ubeseduje svoje izkušnje in mnenja o slovenski kulturi ter širše, v Sredozemlju in srednji Evropi. Leta 2020 je izšla njegova četrta pesniška zbirka Kar dopuščajo čuti (Mladinska knjiga), leto kasneje pa njegovi eseji Pejsaži – sanjati na soncu (Družina), za katere je še drugič prejel Rožančevo nagrado. V njegovih literarnih delih se popotniški motivi prepletajo z eksistencialnimi vprašanji ter avtorjevim doživljanjem narave in umetnosti. Teme njegovih proznih pesmi in zgodb segajo od ljubezni do slabosti človeških odnosov. Njegova dela so med drugim prevedena v hrvaščino, srbščino, češčino, španščino, madžarščino, romunščino in angleščino ter objavljena v več antologijah.

Roman Rozina (1960) prihaja iz Zasavja, v Ljubljani je končal študij novinarstva. Zaposlil se je pri lokalnem časopisu, delal na nacionalni televiziji, bil samostojni novinar, delal na razvojni agenciji, zdaj pa je samostojni književnik. Že 25 let se ukvarja s publicistiko, povezano z zasavsko sedanjostjo in preteklostjo. Leposlovje piše zadnjih 15 let. Izdal je sedem romanov, dve noveli in dve zbirki kratkih zgodb. Te objavlja tudi v revijah in večavtorskih knjigah, zanje je prejel nekaj nagrad. Njegov drugi roman, Galerija na izviru Sončne ulice (Modrijan, 2010), katerega tema je umetnost, je bil leta 2011 nominiran za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman. Za četrti roman, Županski kandidat Gams (Cankarjeva založba, 2014), zgodbo o vzponu in padcu političnega diletanta, je leta 2014 prejel nagrado modra ptica. Za nagrado kresnik je bil ponovno nominiran leta 2017 z romanom Zločin in ljubezen (Modrijan, 2016), ki preizprašuje položaj knjige v današnjem času. Leta 2022 je za roman Sto let slepote (Mladinska knjiga, 2021), v katerem je v obliki rodbinske kronike romaneskno popisal 20. stoletje, prejel nagrado kresnik. Njegov zadnji roman Tujintuj (Mladinska knjiga, 2023) je zgodba o beguncih in zavračanju drugačnosti.

Samira Kentrić (1976) je avtorica treh grafičnih romanov: avtobiografskega romana o odraščanju v času tranzicije Balkanalije (Beletrina, 2015); angažirane zgodbe o usodi beguncev na poti v EU Pismo Adni (Beletrina, 2016) in romana o iskanju svojega mesta v družbi po tragičnih dogodkih Adna (Mladinska knjiga, 2020). Ob avtorskih knjigah ustvarja članke, naslovnice in ilustracije, v katerih staplja javno, politično govorico z intimnostjo človekovega vsakdana. Leta 2015 je knjiga Balkanalije prejela mednarodno nagrado založnikov Special Book Award, ki jo podeljuje Motovunsko združenje mednarodnih založnikov (MGIP). Leta 2019 je bil bolgarski prevod Balkanalij uvrščen v letni izbor najboljših 15 knjig, izdanih v Bolgariji, izbor Economy, Sofija. Leta 2022 je nemška Akademija za otroško in mladinsko literaturo nemški prevod Balkanalij izbrala za mladinsko knjigo meseca, leta 2023 pa je knjižna revija Börsenblatt Balkanalije uvrstila na seznam 14 priporočenih knjig, prevedenih iz slovenščine. Njena lanska ilustracija za naslovnico časopisa Kralji ulice je po izboru javnosti prejela nagrado za najboljšo naslovnico leta cestnih časopisov mednarodnega združenja ustvarjalcev cestnih časopisov – International Network of Street Papers.

Sara Belin je rojena v Ljubljani, kjer je študirala klavir in solopetje. Nato je delovala kot sopranistka v Nemčiji, preden je zaradi zdravstvenih težav zaključila glasbeno kariero. Leta 2010 pri založbi Sanje izide njen prvenec, December Moon, tri leta kasneje objavi prvi roman v nemščini pod naslovom Bittersweet Moon, ki zasede prvo mesto na nemški lestvici Kindlovih uspešnic. Leta 2018 se njen roman The Millionaire’s Game uvrsti na četrto mesto na skupni lestvici uspešnic nemškega Amazona. Nedavno je pri založbi dp Verlag izdala trilogijo erotičnih romanov Rockstar Crush. V lanskem letu se je Sara Belin lotila pisanja dveh dramskih iger, ki bosta uprizorjeni v nemških gledališčih, trenutno piše tudi nov roman.

Slavko Grum (1901-1949), dramatik in pripovednik. Po študiju medicine na Dunaju je bil nekaj časa zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, pozneje pa je bil zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal in objavljal je predvsem med letoma 1920 in 1935. Njegova kratka proza je bila sprva objavljena izključno v periodičnih publikacijah. Od njegovih številnih dramskih besedil (ohranila so se le štiri), sta bili za časa njegovega življenja le dve deležni javne pozornosti – danes spadata med temeljna besedila slovenske književnosti 20. stoletja. Velja za slovenskega Kafko.

Slavoj Žižek (1949), komunistični filozof in politični aktivist. Leta 1981 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1985 na Univerzi Paris VIII. V zadnjem času dela kot višji strokovni sodelavec na Oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in kot sourednik na International Center for Humanities na kolidžu Birkbeck Univerze v Londonu. Teme njegovega znanstvenega raziskovanja se osredinjajo na branje Hegla skozi Lacanovo teorijo, materialistično interpretacijo krščanstva in komunistično kritiko liberalne demokracije. Je pogosto prevajan in globalno bran avtor, ki je napisal na desetine knjig, med drugim Sublimni objekt ideologije (Sublime Object of Ideology) (Verso, 1989) in nedavno Hegel v omreženih možganih (Hegel in a Wired Brain) (Bloomsbury, 2021). Ustvaril je tudi dokumentarne filme (Less Than Nothing, The Pervert's Guide to Cinema, The Pervert's Guide to Ideology) in objavil številne prispevke v svetovnih medijih.

Srečko Kosovel (rojen 1904 v Sežani, umrl 1926 v Tomaju) je študiral slavistiko, romanistiko in pedagogiko v Ljubljani. Pripravil je prvo pesniško zbirko, ki ni bila objavljena. Med drugim je bil pod vplivom Nietzscheja in Karla Marxa, njegova dela pa so bila ponovno odkrita šele v šestdesetih letih 20. stoletja. 

Njegova dela: Vsem naj bom neznan (2019). V nemščini: Integrale, Wieser, 1999 (tr. Erwin Köstler), Mein Gedicht ist mein Gesicht, Edition Thanhäuser, 2004 (tr. Ludwig Hartinger, nova izdaja 2023 pri Otto Müller Verlag) in pesmi v antologiji Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).