Uspešno srečanje slovenskih in nemških založnikov v Frankfurtu
25. maja je v Frankfurtskem Mousonturmu, v sodelovanju z organizacijo Hessisches Literaturforum, potekalo srečanje slovenskih in nemških založnikov, ki so se ga udeležili predstavniki osmih slovenskih in petnajstih nemških založb.
Namen srečanja je bil vzbuditi zanimanje nemških založnikov za slovensko literaturo in vzpostavitev stikov z njihovimi slovenskimi kolegi. Po kratkih uvodnih predstavitvah slovenske književne branže in možnostih financiranja izdaj v nemškem jeziku je s povzetkom zgodovine slovenske literature in ključnih avtorjev nastopil prevajalec v nemški jezik Erwin Köstler. Glavna gostja dopoldneva je bila priznana švicarska avtorica slovenskih korenin Ilma Rakusa, ki je v pogovoru z novinarjem Terryjem Albrechtom nemškim založnikom razkrila svoje vezi s Slovenijo in njenimi literarnimi ustvarjalci.
O častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu tudi na 16. kongresu založnikov
V četrtek, 7. junija bo na Bledu 16. kongres slovenskih založnikov, katerega pester program si lahko ogledate TUKAJ. V njegovem okviru bo Javna agencija za knjigo pripravila peti in obenem zadnji javni posvet iz sklopa Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022, na katerem bodo udeleženci razpravljali o tem, kaj gostovanje na največjem svetovnem knjižnem sejmu na svetu prinaša slovenskim založnikom. Z direktorico Javne agencije za knjigo RS, Renato Zamida se bodo pogovarjali avtor, predavatelj in urednik pri Cankarjevi založbi Andrej Blatnik, direktor založbe Goga Mitja Ličen, pisatelj, prevajalec in založnik Luka Novak, predstavnica založbe Pivec Zala Stanonik in predstavnik založbe Miš Anže Miš. Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, v katero se bodo lahko vključili vsi udeleženci kongresa.
Cilj javnih posvetov, ki smo jih organizirali to pomlad, je bil prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.
Vsi štirje dosedanji posveti so bili posneti in so shranjeni v video arhiv, ki je na voljo na spletu. Vabljeni k ogledu.
8. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti
Na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev je objavljeno vabilo na letošnji Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo med 14. in 19. avgustom 2018 potekal v Mariboru in katerega cilj je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.
Sodelovalo bo največ 12 izbranih uveljavljenih prevajalcem slovenske književnosti, ki bodo dobili vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi.
Rok za prijavo je petek, 15. junija 2018.
Več informacij, določila glede prijave in vso dokumentacijo najdete TUKAJ.
Odprte prijave na program mreženja - knjižni sejem Sharjah, ZAE
Za prijavnico si je potrebno vzeti nekaj časa, a glede na izkušnje se obisk programa dobro obrestuje. Organizatorji povabijo okoli 200 založnikov, urednikov in agentov z vsega sveta, v celoti krijejo stroške letalske karte, nastanitve in programa. Dvodnevni program mreženja bo potekal 29. in 30. oktobra 2018, kar je dan pred uradno otvoritvijo sejma, ki traja do 10. novembra 2018. Sejem ponuja kakovostne sestanke, ki si jih v naprej zagotovite z uporabnim spletnim orodjem. Prisotne so številne največje svetovne založbe, s katerimi se je običajno težje sestati (lani npr. Harper Collins, Amazin Crossing, Penguin ipd.), precej založb iz arabskega sveta in velik nabor srednje velikih in malih založb iz širšega območja Evrope in obeh Amerik.
Lani je bil slovenski gost fellowship programa Andrej Hočevar, LUD Literatura.
Rok za prijavo je do četrtka, 30. avgusta 2018.
Prijavnica in dodatne informacije so na voljo TUKAJ.
INTERVJU: Urpu Strellman, Helsinki Literary Agency - Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj!
Konec leta 2016 je na Finskem, kjer podobno kot pri nas ne slovijo po množici literarnih agentov, začela delovati nova literarna agencija Helsinki Literary Agency (druga na Finskem), v okviru katere so moči združile tri finske založbe. Njena direktorica je Urpu Strellman, ki je bila prej urednica v založbi Jalava Arts House. Preberite pogovor z njo ...
Vaša agencija zdaj deluje dobro leto. Kako bi ocenili to začetno obdobje?
Kot veste, gre pri nas za sodelovanje treh založb, obdobje ustanavljanja pa je bilo tudi zame obdobje, ko sem spoznala drugo stran delovanja mednarodnega trga - torej prodajo pravic. Zagotovo je imela skupna ustanovitev veliko prednosti, saj vsi vemo, da mora preteči več let, preden začne aktivna prodaja pravic kazati prave rezultate. Potreben je torej zagonski kapital. Predujmi so relativno nizki, odstotek, ki ga zasluži agent, pa navadno pokrije zgolj vložek v vzorčni prevod in pripravo materialov. Kje so šele stroški potovanj na sejme, plače ipd. Počakati je potrebno na izid knjige v prevodu, pa tudi potem je le ob uspehu knjige na ciljnem trgu mogoče pričakovati prihodek od tantiem. V polovici primerov ostane zaslužek le na ravni predujma. Skratka, trajalo bo še nekaj časa, po moji oceni pet let, preden bo naša agencija lahko živela le od teh prihodkov.
PREBERITE TUDI:
Intervju z glavno in odgovorno urednico revije Dialogi Emico Antončič in bralni seznam sekretarja na Ministrstvu za kulturo Boštjana Tadla, ki ju objavljamo na portalu Bližji knjigi.
SPREMLJAJTE NAS TUDI NA FACEBOOKU!
