Založniške novice št. 7, oktober, 2017
Ste prihodnji teden na sejmu v Frankfurtu? Mi smo – v Hali 5.0., C103. Vabljeni!
Že v prejšnjem novičniku smo vam predstavili zasnovo prenovljene nacionalne stojnice, ki se z letošnjim letom tudi veča in daje prostor za individualne sestanke vsem zainteresiranim založnikom. Letos bodo na slovenski stojnici s svojo mizo sodelovale založbe Miš, Sodobnost, Goga in Pivec, na sejmu pa imata svoji stojnici tudi Mladinska knjiga (6.1., D36) in Beletrina (5.0., A22).
Ne pozabite, da nam morate svoje sejemske materiale na JAK dostaviti najkasneje jutri, v torek, 3. oktobra!
O slovenski stojnici oz. »slovenskem literarnem vrtu« po zasnovi pesnice in arhitektke Lucije Stupica Vabimo vas na sprejem, ki bo v sredo, 11. oktobra, ob 13. uri na slovenski stojnici. Z nami bo tudi delegacija Ministrstva za kulturo, minister Tone Peršak, državna sekretarka Damjana Pečnik, veleposlanik v Berlinu Franci But in vodja slovenskega kulturno-informacijskega centra v Berlinu Gregor Jagodič. Delegacija se bo na predvečer sejma udeležila tudi uradne slavnostne otvoritve sejma, v sredo pa bo minister Peršak gost srečanja kulturnih ministrov EU, ki ga ob bok francoskemu fokusu na sejmu pripravlja njegova francoska kolegica.
Vabimo vas tudi na šest dogodkov s slovenskimi avtorji na šestih sejemskih lokacijah.
Prejemniki programskih in prijavitelji za projektna sredstva na mednarodnem področju: vabimo vas na koordinacijski sestanek aktivnosti v letu 2018 in 2019
Štiriletni programski razpis je še v teku in poziv za aktivnosti v letu 2018 bomo sofinanciranim prijaviteljem posredovali še v oktobru, prav tako bo letos razpisan nov dvoletni projektni razpis za obdobje 2018-2019. Da bomo v tujini lahko nastopali čimbolj komplementarno, bi želeli najti skupne sinergije za nastope na mednarodnem parketu, nekatere bomo opredelili tudi v razpisni dokumentaciji. Zato vas v zadnjem tednu oktobra (predvidoma v četrtek, 26. 10., ob 13.00 na sedežu JAK) vabimo na sestanek, kjer bomo skupaj prevetrili ideje in ustvarili strategijo čim bolj vidnih in odmevnih prezentacij v tujini. Sestanek napovedujemo v novičniku, da boste seznanjeni tudi tisti naslovniki, ki boste projekte morda prijavljali prvič.
Prosimo, da svojo udeležbo na sestanku potrdite na e-naslov: kristina.sluga@jakrs.si.
Za prejemnike sredstev, ki izvajajo mednarodne aktivnosti v tujini na programskem razpisu 2016-2019, je udeležba obvezna (DSP, Mladinska knjiga, Goga, Beletrina, Forum Ljubljana, Center za slovensko književnost, LUD Literatura).
Bliža se največji avstrijski literarni dogodek – BUCH WIEN 2017
Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2017, ki bo potekal od 8. do 12. novembra 2017 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo tudi slovenska nacionalna stojnica.
Slovenski avtorji na BUCH WIEN 2017
Knjižnega sejma se bodo udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili naslednji slovenski avtorji: Dino Bauk, Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Maja Haderlap, Andrej Hrausky, Florjan Lipuš, Ana Pepelnik, Sebastijan Pregelj, Andrej E. Skubic, Aleš Šteger, Maja Vidmar in Jani Virk.
Na posebnem dogodku na sejmu bomo predstavljali tudi aktualne slovenske otroške knjige, na kulinaričnem odru pa bo slovenske vinarje zastopala vinska klet Gaube.
Poleg Javne agencije za knjigo dogodke sooblikujejo še: Slovenski kulturno informacijski center v Avstriji – SKICA, ustanova KulturKontakt Austria, založbe LUD Literatura, Drava, Haymon, Hollitzer, Jung und Jung, Voland & Quist ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju) in Turizem Ljubljana.
Na sejmu bomo organizirali tudi srečanje slovenskih in avstrijskih založnikov, v četrtek, 9. novembra, ob 11. uri v sejemski restavraciji. Zainteresirane založnike vabimo, da se za srečanje prijavijo do 20. oktobra na naslov: kristina.sluga@jakrs.si. Na ta dan bo na sejmu tudi največ dogodkov s slovenskimi avtorji. Ob zadostnem številu prijaviteljev bomo poskrbeli za organiziran prevoz na Dunaj 9. novembra zjutraj, s povratkom istega dne zvečer.
Za program slovenskih dogodkov na BUCH WIEN 2017 kliknite Preberi več.
AmazonCrossing – glavni na trgu prevodnih naslovov
V času ko se prevodni trg vse bolj krči, lahko ravno nasprotno trdimo za založniško linijo AmazonCrossing, ki so jo v Amazonu ustanovili leta 2010, že pet let kasneje pa je postala največji izdajatelj mednarodnih naslovov, prevedenih v angleščino.
Za ponazoritev naj navedemo podatek, da je AmazonCrossing leta 2015 v ZDA izdal 75 novih prevodnih naslovov, medtem ko mu je njegov najbližji tekmec, založba Dalkey Archive, sledil s 25 prevodi. Za razliko od drugih založb, ki prvenstveno ostajajo pri tiskanih publikacijah, AmazonCrossing dela izdaja tako v tiskani in/ali digitalni ediciji ter včasih tudi v avdio formatu.
Leta 2015 so pri AmazonCrossing naznanili, da bodo za literaturo, ki še ni prevedena v angleščino, namenili 10 milijonov dolarjev. Kot je za Publishing Perspectives povedala direktorica AmazonCrossing Sarah Jane Gunter so z naložbo želeli povečati število prevodov v angleški jezik v naslednjih petih letih. AmazonCrossing je tako od svojega nastanka 2010 objavil več kot 200 naslovov avtorjev iz 29 držav in 19 jezikov.
Nobelova nagrada za literaturo 2017
Čas knjižnega sejma v Frankfurtu je tudi tradicionalno čas pričakovanja nove Nobelove nagrajenke ali nagrajenca za literaturo. Akademija bo letošnjega nobelovca za literaturo razglasila bodisi 5. ali 12. oktobra. V Neu Züricher Zeitung so si vzeli čas za analizo dosedanjih nagrajencev in poskušali določiti profil 'tipičnega nagrajenca', izsledek pa ne prinaša pravzaprav nič novega – to je moški, star v povprečju 65 let, ki piše romane (največkrat v angleščini).
Celoten članek si lahko preberete TU, kratek povzetek za tiste, ki še izpolnjujete stavnice, pa je na voljo spodaj.
Kaj torej pravi statistika o dosedanjih 113 Nobelovih nagrajencih za literaturo:
- med prejemniki prevladujejo evropski avtorji (nagrado so kar 84-krat podelili evropskim avtorjem, kar je dvakrat več kot drugim kontinentom skupaj);
- ženske so vidno podzastopane, saj so prejele le 14 nagrad (1/8) v vsej zgodovini nagrade (prva dobitnica je bila leta 1909 švedska avtorica Selma Lagerlöf , štirinajsta in doslej zadnja pa predlani beloruska avtorica Svetlana Aleksijevič);
- nagrajenci so pretežno avtorji proznih del (takih je več kot polovica, le pri prejemnikih iz Latinske Amerike je v prednosti poezija);
- v povprečju lahko avtorji nagrado pričakujejo po šestdesetem rojstnem dnevu (najmlajši dobitnik doslej je bil Rudyard Kipling pri 41 letih);
- v prednosti so angleškopišoči avtorji (četrtina vseh nagrajencev je pisala ali piše v angleščini (28), po jezikih ji sledijo francoščina, nemščina in španščina. Tako sta med nagrajenci le dva kitajsko pišoča avtorja, čeprav je kitajščina jezik z največ govorci na svetu).
Na stavnicah že nekaj let na najvišjih mestih kotirajo naslednji avtorji in glede na statistike se v tipičen kalup najbolje zlije Španec Javier Marías.
Drugi nominiranci so še:
- Ngũgĩ wa Thiong'o, 79, prozaist, ki piše v angleščini, rojen v Keniji, vendar živi v ZDA,
- Haruki Murakami, 68, prozaist, Japonska,
- Philip Roth, 84, prozaist, ZDA,
- Don DeLillo, 80, prozaist, ZDA,
- Adonis, 87, piše poezijo v arabščini, rojen v Siriji, vendar živi v Franciji,
- Jon Fosse, 58, piše poezijo, prozo in drame v norveščini, rojen na Norveškem, vendar živi v Avstriji,
- Ko Un, 84, pesnik, Južna Koreja,
- Javier Marías, 66, prozaist, Španija.
Med favorite se sicer prištevata še naslednja avtorja:
David Grossman, 63, piše prozo v hebrejščini, Izrael,
Mircea Cartarescu, 61, pesnik in prozaist, Romunija.
Čestitamo prejemnikoma jesenskih literarnih nagrad in opominjamo na prijave za nagrade SKS
Čestitamo Suzani Tratnik, prvi prejemnici nagrade novo mesto, ki jo je ustanovila novomeška založba Goga, in se podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb preteklega leta. Nagrado je prejela za kratkoprozno zbirko Noben glas, ki je izšla pri založbi Beletrina leta 2016.
Čestitamo tudi Petru Svetini za nagrado večernica za pesniško zbirko Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016). Nagrado večernica časnik Večer podeljuje za najboljše otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Vabimo vas tudi k prijavi knjižnih del za nagrade, ki jih podeljuje Slovenski knjižni sejem.
Suzana Tratnik, foto Nada Žgank
Peter Svetina, Fotodokumentacija Dela
